Danska o sporni azilni zakonodaji

Parlament je začel razpravo o kontroverznem predlogu zaplembe dragocenosti beguncev.

Tue, 26.01.2016, 20:00

Danski parlament se je, nasprotovanjem mednarodnih organizacij za človekove pravice navkljub, danes odločal o kontroverzni azilni zakonodaji. Ta vključuje zaplembo denarja in dragocenosti prosilcem za azil, s čimer bi financirali njihovo bivanje v državi.

Odkar je predlagana zakonodaja prišla v javnost, se vrstijo ostre kritike doma in v tujini. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je opozoril, da gre za kršitev več mednarodnih konvencij: evropske konvencije o človekovih pravicah, konvencije ZN o pravicah otrok in konvencije svetovne organizacije o beguncih.

Oblasti v Københavnu zatrjujejo, da so ukrepi napačno razumljeni in da zakonodaja zgolj izenačuje migrante z brezposelnimi Danci, ki morajo prodati premoženje nad določeno vrednostjo, če želijo biti upravičeni do socialnih dodatkov. Ta politika ima široko strankarsko podporo, namreč vladajoče desnosredinske stranke Venstre in protipriseljenske Danske ljudske stranke. Vključuje odvzem in zaplembo denarja in dragocenosti nad vrednostjo 10.000 danskih kron oziroma 1350 evrov– nova zakonodaja danskim oblastem omogoča, da migrante preiščejo, jih prisilijo, da oddajo gotovino – izvzeti so osebni predmeti s simbolno, sentimentalno vrednostjo, na primer poročni prstani.

Manjšinska liberalna vlada ima samo 34 od 179 poslanskih sedežev, povsem je odvisna od podpore desnice. Z restriktivnimi ukrepi se otepa begunskega vala, prišleke poskuša odvrniti, da bi sploh prišli na Dansko. Javno mnenje je manj in manj naklonjeno odprti meji. V sklopu kontroverzne zakonodaje je tudi podaljšanje obdobja za združevanje begunskih in migrantskih družin. Država pričakuje, da bo letos sprejela približno 20.000 prosilcev za azil, lani jih je bilo približno enako število, so tiskovne agencije te dni povzele ministrstvo za integracijo.

Podobni praksi zaplembe dragocenosti prosilcem za azil se pridružuje tudi Švica (nad 1.000 švicarskih frankov), nemška zvezna deleža Baden-Württemberg (nad 350 evrov) in še nekatere južnoevropske države, je poročal Reuters.

Danska zakonodaja »lahko predstavlja kršitev človeškega dostojanstva in pravice, ki ščiti lastnino«, kakor jo zagotavlja evropska konvencija, pravi komisar za človekove pravice Sveta Evrope Nils Muižnieks, ki je nedavno proučil danski primer. Poudarja, da je zaščita beguncev moralna in pravna zaveza Evropske unije, pri tem bi EU vsekakor morala storili več.

Pod drobnogledom Sveta Evrope

Komisar je vzel pod drobnogled predlog danske azilne zakododaje, še posebej razvpite predloge o zaplembi denarja in nakita. Ministrici za integracije Inger Støjberg je poslal pismo, v katerem navaja, da so nedavne spremembe zakonodaje, o katerih je ta mesec razpravljal parlament v Københavnu, na meji kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah in sploh mednarodnih pravnih standardov s tega področja. »V teh težkih časih je bolj kot kdaj koli pomembno upoštevati standarde človekovih pravic in se izogibati zmanjševanju obstoječe ravni.«

»Nedavne restiktivne spremembe azilne in priseljenske zakonodaje na Danskem sprožajo resno skrb, ali so v skladu s standardi človekovih pravic. Vlada naj jih ponovno premisli in zagotovi, da bo zakonodaja v skladu z danskimi obveznostmi glede standardov begunske zaščite«, je v korespondeci, naslovljeni na uradni Københaven, zapisal komisar, ki ga spremembe azilne zakonodaje »zelo skrbijo«.

Ocene in kritike se nanašajo med drugim na novi sveženj dopolnil, ki prosilcem mednarodne pomoči omejujejo dostop do pomoči in omejujejo združevanje družin. »Predlog, ki odlaga pravico družin do združevanja na čas do treh let zbuja pomisleke o skladnosti z 8. členom evropske konvencije o človekovih pravicah, ki varuje pravico do družinskega življenja. Hkrati omejuje pravice otrok, da živijo znotraj svojega družinskega okolja, kot ga določa konvencija Združenih narodov o pravicah otrok.« Podrobno je pregledal tudi zaostrovanje meril v postopku za pridobitev stalnega prebivališča in znatno zmanjšanje trajanja dovoljenj za bivanje, posebej tistih, ki jih zagotavlja mednarodna zaščita. »Vsi ti predlogi so v nasprotju s ciljem hitre in učinkovite integracije teh oseb na Danskem«.

Naposled pa komisar tudi ostro kritizira predlog zaplembe dobrin prosilcev za azil, ki pridejo na Dansko, s čimer naj bi krili njihovo tamkajšnje bivanje. »Tak ukrep bi lahko omejeval človekovo dostojanstvo, lahko bi vodil do kršitve pravice do lastnine, ki jo zagotavlja 1. člen 1. protokola evropske konvencije o človekovih pravicah«.

Prijavi sovražni govor