Dansko sporočilo Evropi

Danci so upoštevali opozorila evroskeptikov in se odločili, da zavrnejo večjo integracijo z EU na področju pravosodja in notranjih zadev. Po mnenju nasprotnikov sprememb bi uspeh referenduma lahko ogrozil posebni dogovor, ki ga je Danska dosegla po zavrnitvi maastrichtske pogodbe leta 1993 in na podlagi katerega ostaja izvzeta iz nekaterih delov evropske zakonodaje.

Predlagani zakoni, skupno jih je bilo 22, so se nanašali predvsem na področje čezmejnega sodelovanja pri preprečevanju organiziranega kriminala. Referendumski predlog, ki ga je pripravila desnosredinska vlada, je užival široko politično podporo, tudi v vrstah opozicije. Edina izjema je bila evroskeptična Danska ljudska stranka (DPP), druga največja politična sila v parlamentu, katere predstavniki so zatrjevali, da vlada s svojim načrtom ogroža priviligiran status države in jo obsoja na sodelovanje v sistemu obveznih kvot, s pomočjo katerega želi Bruselj med države članice pravičneje razdeliti na stotisoče iskalcev za azil, ki so se v preteklem letu zatekli v Evropo.

Populistično sporočilo

Evroskeptikom, ki niso del vladajoče koalicije, a jo v parlamentu vseeno podpirajo s svojimi glasovi, je v času, ko se Evropa sooča z vse večjimi varnostnimi izzivi, referendum o sprejetju novih evropskih pravil uspelo prikazati kot glasovanje o danski suverenosti. Po mnenju komentatorjev so na izid - 53 odstokov volivcev se je izreklo proti vladnemu predlogu - vplivali različni dejavniki, poleg vse večjih pomislekov o prihodnosti EU je pomembno vlogo odigralo tudi nerodno postavljeno refendumsko vprašanje, ki je bilo preveč kompleksno in je v volivcih zbudilo nekatere napačne predstave.

Uspeh referenduma po zagotovih podpornikov sprememb ne bi ogrozil priviligiranega statusa Danske. Premier in vodja liberalcev (Venstre) Lars Løkke Rasmussen je državljanom zagotovil, da so skrbi mnogih o popuščanju EU pri vprašanjih priseljevanja in azila odveč.

Toda volivcev in opozicijske DPP s tem ni prepričal. Potrditev vladnega predloga bi lahko po mnenju opozicijske stranke državo izpostavila še večjemu diktatu Bruslja in jo prisilila k sodelovanju v sistemu obveznih kvot. »Naj EU še bolj odloča o vprašanjih, ki se nas tičejo, ali bomo gospodarji svoje lastne hiše?« se je pred glasovanjem spraševal vodja evroskeptikov Kristian Thulesen Dahl. Drugi največji parlamentarni stranki je skozi referendumsko kampanjo uspelo oblikovati jasno, a nadvse populistično sporočilo, s katerim je večino Dancev na koncu uspela prepričati, da bi lahko imela potrditev relativno majhnega svežnja evropskih pravil resne posledice za suverenost njihove države.

A la carte model

Četrkovo glasovanje je bilo zgovoren prikaz nelagodja, ki ga novi poskusi integracije in evropskega povezovanja, v času ko se Unija sooča z resnimi težavami, zbujajo tako na Danskem kot v nekaterih drugih članicah sedeindvajseterice.

Predlagatelji so tako imenovan režim izvzetij na področju pravosodja in notranjih zadev, ki ga je Danska uspela izpogajati v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, želeli zamenjati z nekakšnim »a la carte« modelom, podobnim tistemu, ki velja za Združeno kraljestvo in Irsko. Britanci in Irci lahko sami izbirajo, katere dele evropske zakonodaje bodo upoštevali in v njih sodelovali in v katerih ne bodo; odločajo se torej lahko od primera do primera. Danci, nasprotno, te možnosti nimajo. To med drugim pomeni, da prihodnje leto ne bodo več mogli sodelovati v Europolu, policijskem urada EU za boj proti organiziranemu kriminalu, tihotapljenju in terorizmu, ki bo postal supranacionalna agencija pod nadzorom evropskih ministrov za pravosodje in notranje zadeve.

Če bo še naprej želela ostati del agencije, bo Danska morala skleniti poseben dogovor z ostalimi članicami EU, je včeraj poročal BBC. Toda mnogi opozarjajo, da takšno reševanje težav predstavlja nepotreben riziko in Dansko usmerja v direktno konfrontacijo z ostalo Unijo. »Resnično si moramo najti nekaj prijateljev,« je izid referenduma in njegove posledice za odnose z EU komentiral Henning Bang Fuglsang, ekspert za evropske pravne zadeve. »Če se evropska komisija ne bo želela pogajati o vzporednem dogovoru, ne bomo prišli daleč.«

Referendumsko glasovanje so sicer podrobno spremljali v tistih evropskih državah, kjer je evroskeptizem postal del mainstream politike, zlasti v Združenem kraljestvu, ki od EU zahteva korenite reforme in spremenjene pogoje članstva, s katerim bi se izognilo nadaljnji integraciji.