Skupna ugotovitev udeležencev mednarodne konference Bosna in Hercegovina 20 let pozneje je bila, da je prihodnost BiH v EU in Natu. Konec leta 1995 je daytonski sporazum končal vojno v BiH, po dveh desetletjih pa z razmerami v državi niso zadovoljni niti njeni državljani niti mednarodna skupnost.
Bosna in Hercegovina je 20 let po daytonskem sporazumu, ki so ga pokojni predsedniki ZRJ Slobodan Milošević, Hrvaške Franjo Tuđman in BiH Alija Izetbegović podpisali 14. decembra 1995 v Parizu, močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Brezposelnost je več kot 40-odstotna, država pa ima kar 14 vlad. V eni najbolj krvavih vojn po drugi svetovni vojni je umrlo več kot 100.000 ljudi, razselilo se jih je 2,2 milijona, kar je več kot polovica prebivalstva. Dayton je prinesel mir in hkrati ukoreninil delitve na nacionalni podlagi ter kompleksno, zapleteno in potratno strukturo oblasti, ki ovira odločanje in sprejemanje reform ter pomeni veliko obremenitev za proračun. Prvi slovenski predsednik Milan Kučan ni sodeloval v razpravi na konferenci, ki jo je organiziral mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES). Ko je zapuščal konferenčno dvorano, pa le ni zdržal, ne da bi pripomnil, da je Bosna in Hercegovina bila in ostaja nikoli dokončana zgodba.
Delitev BiH ni možna zaradi razmer v svetu
Nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić je izpostavil, da se svet zaradi velikih kriznih žarišč ukvarja z drugimi problemi, kot je prihodnost BiH. Po njegovem je daytonski sporazum vzpostavil mehanizme, ki ne omogočajo delovanja države. BiH ni kompatibilna z EU, poleg institucionalnih problemov pa je težava tudi v dejstvu, da je JV Evropa utrujena od čakanja, EU pa od širitve. Mesić vidi rešitev v čim hitrejši vključitvi balkanskih držav v EU, kar bi bil tudi najboljši odgovor na grožnje z vojno, ker meje ne bi več delile narodov in ne bi bile več izgovor za prilaščanje tujega ozemlja. To velja tako za Hrvate kot tudi za Srbe in Albance, v združeni Evropi pa bo postala brezpredmetna bojazen pred projektom velike Albanije. Da bi to dosegli, je še menil Mesić, mora EU rešiti monetarno in fiskalno vprašanje, projekt združene Evrope pa mora izpeljati sedanja generacija. Odgovornost za rešitev problemov v BiH bi morali prevzeti tisti, ki so kreirali daytonski sporazum in ustvarili dve entiteti, Republiko srbsko in Federacijo BiH, ki ne živita v sožitju. BiH bi morala postati država njenih državljanov, konstitutivni narodi pa bi lahko bili zastopani v drugem domu parlamenta. Če bi v Republiki srbski izpeljali referendum o odcepitvi, bi jim sledili tudi Hrvati, Bošnjaki pa bi ostali obkroženi s sovražniki. Kot je poudaril Mesić, bi v takšni BiH in v samem središču Evrope našli svoj prostor tudi teroristi. To bi bil problem za naslednjih sto let. Scenarij ni uresničljiv, je prepričan Mesić, ker je razbijanje BiH na več delov nemogoče zaradi razmer v svetu. Z drugimi besedami, nova arhitektura na tem območju ni možna.
BiH je skupna usoda in prihodnost Bosancev
Strokovnjak za mednarodno pravo in mednarodne odnose Ernest Petrič je ocenil, da Bosna tudi po zaslugi Daytona ni postala prava parlamentarna demokracija, ker je uvedla etnično načelo v državno ureditev. V tej zvezi je Petrič izpostavil vprašanje demokracije na lokalni ravni, ker je z njeno pomočjo mogoče rešiti veliko problemov navadnih državljanov. Dayton je bil uspeh, ker je prinesel mir, vendar je hkrati zamrznil številna odprta vprašanja, kot je vprašanje, ali je v BiH šlo za državljansko vojno ali za agresijo. Bošnjaki ne skrivajo razočaranja, Srbi v Republiki srbski pa ne zadovoljstva, ker država ne deluje, soodgovorni pa sta tako mednarodna skupnost kot tudi EU, ki sta dvignili roke od BiH. Petrič je pojasnil, da EU tudi danes ne žanje priznanja za svoje delovanje v BiH.
Pravna situacija v državi je kompromis, ki je ohranil tudi veliko ostankov socialističnega sistema. V BiH delujejo preddaytonski, podaytonski, kantonalni in pravni sistemi v Federaciji BiH, Republiki srbski in Herceg-Bosni. Čeprav je bilo v BiH veliko svetovalcev in predstavnikov mednarodne skupnosti, se je Petrič vprašal, ali je bila njihova prisotnost dovolj ambiciozna. Izpostavil je počasno vračanje ljudi na njihove domove in počasno delovanje sodnih mlinov, ki preganjajo in kaznujejo vojne zločine. Haaško sodišče naj bi tako 800 primerov vojnih zločinov predalo lokalnim sodiščem v BiH, Petrič pa je postavil vprašanje, ali bodo po dvajsetih letih razsojala neodvisno. Ker se skuša mednarodna skupnost izogniti problemom, ne pa jih pomagati reševati, ne prispeva k boljšim odnosom in zaupanju med ljudmi.
Da bi bila rešitev BiH res v EU, je še menil Petrič, je treba zagotoviti vsaj minimalno delovanje države. Po njegovem bi se morali ljudje v BiH zanesti predvsem nase in prepoznati rešitev v EU, čeprav je krivično, da je BiH plačala najhujšo ceno za razpad bivše države, v EU pa se bo integrirala zadnja ali pa med zadnjimi balkanskimi državami. Petrič vidi nekaj upanja v britansko-nemški pobudi, na podlagi katere je Bruselj predpisal BiH blažjo terapijo. Sklenil je z besedami, da bi se morali ljudje zavedati, da je Bosna njihova skupna usoda in prihodnost in da je bilo dovolj trpljenja.
Demokracija v BiH je rešitev za mir v Evropi
Avtor nedavno izdane knjige Bosna in Hercegovina in demokracija in član vojnega Predsedstva BiH Mirko Pejanović, vidi politično prihodnost BiH v EU in Natu. Razkril je genezo nastanka nekdanje bosanske republike. Med drugo svetovno vojno si je komisija, ki je razpravljala o federativni ureditvi bivše države, postavila vprašanje, ali je BiH lahko več kot pokrajina in ali je lahko enakopravna Hrvaški in Srbiji. Na čelu komisije je bil Milovan Đilas, ki je zavrnil idejo, da bi bila BiH samostojna federalna enota, ker jo sestavlja več narodov in ker muslimani niso narod, temveč le verska skupnost. Zato se je Edvard Kardelj obrnil na Tita, ta pa je poudaril, da so vse bitke potekale v BiH, ki je dala največ žrtev in je množično podpirala NOB. Sklenil je z besedami, da so si Bosanci z bojem sami izborili svojo republiko.
Po mnenju Pejanovića je članstvo v EU in Natu zgodovinska rešitev bosanskega vprašanja, ki ga je daytonski sporazum internacionaliziral. Mednarodno skupnost in EU je pozval, naj ostaneta v BiH, dokler ne bo povabljena v članstvo, ker sama tega projekta ne bo mogla izpeljati. Povedal je, bi morali najmanj podvojiti število poslancev v parlamentu ter vzpostaviti široko koalicijo, ki bi se ukvarjala z evropskim projektom. Končal je z besedami, da je BiH najbolj zapletena država v EU, vendar če bi v njej zgradili demokracijo, bi rešili tudi mir v Evropi.
Tiskane izdaje
