Tiskane izdaje
Konflikt med Madridom in Barcelono se zaostruje, politično in institucionalno, pa tudi na drugih ravneh. Španski premier Mariano Rajoy je v soboto pozval senat k uveljavitvi 155. člena ustave, posledično je katalonski predsednik Carles Puigdemont pozval k urgentnemu zasedanju regionalnega parlamenta. Zagovorniki neodvisne Katalonije so isti dan na ulicah Barcelone opozarjali svet na nedemokratičnost Madrida in s transparenti klicali na pomoč.
Španska vlada je v soboto naredila napovedano potezo – za nekatere je »pritisnila na jedrski gumb« –, s katero hoče preprečiti odcepitev Katalonije in si jo podrediti do predčasnih regionalnih volitev. Uveljavitev 155. člena ustave naj bi v zgornjem domu španskega parlamenta, senatu, kjer bo Puigdemont argumente v kratkem lahko predstavil bodisi osebno bodisi pisno, potrdili že do petka, 27. oktobra. Senatorji, večinoma s konservativnega pola španske politike, naj bi, kot jih je pozval Rajoy, podprli odstavitev katalonskega predsednika in podpredsednika ter drugih ministrov, podreditev katalonskega parlamenta španskemu predsedniku vlade in prav tako premierov razpis predčasnih volitev v Kataloniji najpozneje čez šest mesecev.
Delo članov sedanje katalonske vlade naj bi po Rajoyu, »dokler bodo trajale tako izjemne razmere«, opravljali nacionalni ministri. Španski premier — ki so ga pri potezi ob lastnem taboru odločno podprli tako kralj Filip VI. kot tudi socialisti in stranka Državljani — je poskušal svojo skrajno potezo nekoliko ublažiti z besedami, češ da po tej poti v resnici ne bodo suspendirali »ne katalonske avtonomije ne avtonomnega vodenja regije«; pa tudi če bodo, recimo, posegli v upravo regije in prevzeli nadzor nad katalonsko policijo ter nad javno televizijo in radiem, tudi financami … »Gre samo za odstavitev ljudi, ki so katalonsko vlado potisnili zunaj zakonskih okvirov.«
Odziv katalonske strani
Katalonski predsednik Puigdemont je v soboto zvečer Rajoyevo potezo označil za »najhujši napad« na regijo po Francovi diktaturi in dejal, da se je Madrid s tem, ko hoče vsiliti vladavino, ki ni po izbiri državljanov, postavil »onkraj vladavine prava«. A kot ni bilo mogoče prezreti, predsednik v svojem odzivu ni omenil besede »neodvisnost«, kar, kot analizirajo nekateri, naprej kaže na katalonsko previdno napredovanje. Prav tako še niso razglasili neodvisnosti – prejšnji teden je Puigdemont v pismu Rajoyu sicer zapisal, kako bo, če se bo Španija odločila za 155. člen, katalonski parlament potrdil deklaracijo neodvisnosti – je pa takoj v soboto napovedal, da bo sklical zasedanje katalonskega parlamenta, da bi odgovorili Madridu …
V katalonskih medijih je mogoče brati, kako bi kar sam lahko razpustil regionalni parlament in v petek sklical regionalne predčasne volitve; po katalonski zakonodaji bi jih morali organizirati v dveh mesecih. Po tej poti da bi Barcelona z volitvami lahko »prehitela« Madrid in preverila razpoloženje med ljudmi … V angleščini, da bi ga razumela širša Evropa, »tako politika in še posebno državljani«, je Puigdemont v soboto tudi dejal, kako so zaradi radikalnega koraka Madrida »ogrožene evropske vrednote«. Predsednica katalonskega parlamenta Carme Forcadell pa je potezo označila za »državni udar« proti demokraciji v Evropi 21. stoletja in dejala, kako ne bodo stopili nazaj, saj bodo branili demokracijo: ker je treba politične spore reševati politično. Medtem je slišati, kako špansko tožilstvo pripravlja dosjeje za uvedbo kazenskega postopka proti vodilnim independentistom – zaradi upora. V primeru razglasitve neodvisnosti da čaka Puigdemonta, kakor tudi druge člane vlade in mogoče prav tako nekatere parlamentarce aretacija; in po španski zakonodaji tudi do 30 let zapora.
Katalonci na ulicah
Zaradi ukrepa Madrida se je v soboto popoldne na ulicah Barcelone na poziv civilnodružbenih organizacij Omnium Cultural in Katalonske narodne skupščine (po ocenah lokalne policije) povezalo okoli 450.000 zagovornikov neodvisnosti z vseh koncev Katalonije. Kot vedno s katalonskimi zastavami v rokah so, med drugim, zahtevali izpustitev obeh voditeljev omenjenih organizacij Jordija Cuixarta et Jordija Sancheza, »političnih zapornikov«, ki ju je špansko sodišče prejšnji teden postavilo za zapahe.
Na listu, ki je prelepljen čez poškodovano zastavo, piše »Svoboda za Jordija«, ki se nanaša na izpustitev voditeljev dveh največjih separatističnih organizacij Jordija Sancheza in Jordija Cuixarta .Foto: Gonzalo Fuentes/Reuters
Čeprav se napetosti med Madridom in Barcelono stopnjujejo, so protestniki – med njimi so bili tudi predsednik Puigdemont, predsednica parlamenta Carme Forcadell, županja Ada Colau … – tudi tokrat ohranili mirno kri in dostojanstvo. Medtem ko so preplavili eno glavnih barcelonskih žil Passeig de Gràcia in z napisi v angleščini prosili svet, naj »pomaga Kataloniji«, »reši Evropo« …, so jih preletavali policijski helikopterji.
»Vojna na različnih ravneh«
Veliko je vprašanj, kako se bodo na prisilno podrejanje upirali ljudje v Kataloniji. V petek, recimo, jih je bilo videti, kako so množično dvigovali denar z bankomatov: simboličnih 155 evrov (namig na 155. člen ustave) ali 1714 evrov (namig na leto 1714, ko je 11. septembra Španija zavojevala Barcelono); utegne se tudi zgoditi, da v upravnih institucijah in javnih medijih ukazov Madrida v španščini ne bodo ubogali oziroma bodo odgovarjali v katalonščini … A mnogi se vse bolj sprašujejo, do kdaj bodo solidarni in povezani katalonski independentisti pripravljeni redno preplavljati ulice in kaj bodo prinesle odločitve velikih podjetij, da preselijo sedeže v druge konce Španije. Nekateri pomirjajo, češ da je grožnja pred gospodarskim zlomom manjša, kot si je mogoče predstavljati, saj da je v Kataloniji menda okoli 260.000 malih in srednje velikih podjetij. A hkrati je moogče brati, denimo v pariškem Le Monde, kako se v tej »špansko-katalonski vojni« na socialnih omrežjih, kjer je nasploh mogoče čutiti zelo veliko razgretih sentimentov, širijo pozivi k bojkotu katalonskih proizvodov in seganju po španskih različicah.
