Demonstracije proti vladi in v podporo Walensi

Na ulice Varšave se je konec tedna zgrnilo na desettisoče ljudi, ki so protestirali proti politiki Jaroslawa Kaczynskega in v podporo nekdanjemu predsedniku Lechu Walensi. Shod ni bil prvi, od nastopa nove vlade novembra jih je bilo nekaj, vse to kaže odpornost poljske demokracije.

Protest je potekal pod geslom »Mi, ljudstvo« – kar se nanaša na slavni nagovor ikone Solidarnosti v ameriškem kongresu leta 1989, po padcu komunizma – množice ljudi so vzklikale »Branili bomo demokracijo« in »Lech Walensa«; demonstrirale so zoper politiko vladajoče stranke Zakon in pravica, ki po njihovem prepričanju spodkopava svoboščine in ustavo. Vlado stranke PiS, ki je na oblasti tri mesece, številni Poljaki dojemajo kot resno grožnjo demokraciji. Shod je organiziral preteklega novembra formirani Odbor za obrambo demokracije, slednji je odgovor na poteze nacionalkonservativne garniture v Varšavi, ki je med drugim ohromila ustavno sodišče.

Na ulicah glavnega mesta se je zbralo kakih 80.000 ljudi, opremljenih z zastavami in plakati. Kot gesto solidarnosti s prvim pokomunističnim predsednikom so številni protestniki nosili obrazne maske z Walensovo podobo. Demonstranti so izrekli izrecno podporo legendarnemu voditelju Solidarnosti, prvega svobodnega sindikata v sovjetskem bloku, predsedniku Poljske po padcu železne zavese in Nobelovemu nagrajencu za mir. Sodeč po eni od javnomnenjskih anket, ki jo navaja Radio Polska, 51 odsotkov vprašanih meni, da so demonstracije brezpredmetne, 44 odstotkov jih je prepričanih nasprotno.

V primerjavi z Orbánovo Madžarsko, na primer, kjer je opozicija poudarjeno šibka, je Kaczynski na Poljskem soočen s koalicijo opozicijskih sil. Ta je zastopana v obeh domovih poljskega parlamenta, med njimi je zdaleč največja politična sila liberalna stranka Državljanska platforma. Zadnja je močna tudi na evropskem prizorišču, njen nekdanji voditelj je aktualni predsednik evropskega sveta Donald Tusk.

Manipulacije

Lech Walensa je ponovno je postal tarča očitkov, da je bil v sedemdesetih letih »plačani komunistični vohun«. Vladajoča stranka Pravo in pravica zatrjuje, da nova dokumentacija meče nanj senco. Minuli mesec je vodja Inštituta za nacionalni spomin v Varšavi izjavil, da bodo na novo pridobljeni dokumenti dokazali njegovo sodelovanje s tajno policijo. Privrženci Walense na drugi strani obtožujejo nacionalistično desnico, ki je prišla na oblast po jesenskih volitvah, da s spodkopavanjem ugleda ikone Solidarnosti kuje politični dobiček zase. Ta politična opcija se ni sprijaznila z dejstvom, da padca komunizma na Poljskem niso spisali njeni kadri, temveč Cerkev. Poleg tega svobodnih volitev leta 1989, ki so bile prinesle demokracijo, niso izpogajali oni, temveč tedanji režim in opozicija, ki jo je vodil ravno Lech Walensa.

»V najhujših sanjah nisem nikoli predvidel, da se bo – po vseh letih boja za svobodo, po vsej represiji in aretacijah – državni aparat demokratične države obrnil proti nam, preganjanim nasprotnikom komunističnega sistema,« je v izjavi, ki so jo prebrali na protestu ta konec tedna, zapisal Walesa, ki vse očitke o vohunjenju zavrača.

Množični protest je med drugim podprl časnik Gazeta Wyborcza, vodilni liberalni dnevnik je izšel z odločnim uvodnikom na to temo. »Mi, ljudstvo – smo tisti, ki niso pripravljeni pristati na uničenje poljske demokracije. Priča smo najhujšim časom po letu 1989. V 100 dneh je vladajoča stranka PiS zgradila malo, uničila je veliko«.

Medtem ko je bilo protestov proti konservativni garnituri, ki je prišla novembra v predsedniško palačo, že nekaj, je bil tokratni prvi, ki se ga je udeležilo več vidnih predstavnikov sedanje opozicije na Poljskem. »To bo dolg pohod, vendar smo se pripravljeni spopasti s tem izzivom,« je za nemško agencijo dpa izjavil eden od udeležencev, nekdanji poljski zunanji minister Grzegorz Schetyna iz vrst stranke Državljanska platforma (PO). Številne Poljake od vsega začetka vznemirjajo poteze vlade, ki jih problematizira tudi Evropska unija, ta je sprožila proti Varšavi postopek oziroma preiskavo spornih pravosodnih ukrepov. Problematični so predvsem reforma ustavnega sodišča, nova medijska zakonodaja, razširitev policijskih pooblastil, zamenjave na ključnih položajih v državi.

Ukrepe vlade v Varšavi kritizira tudi Svet Evrope, v poročilu piše, da »reforme poljskega ustavnega sodišča pomenijo nevarnost za vladavino prava v državi članici Evropske unije«, je poročal Reuters. Evropska komisija za demokracijo skozi pravo – bolj znana kot Beneška komisija – ki je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih, je v svojem osnutku mnenja, poslanem poljskim oblastem, pozvala Varšavo k reviziji reform v pravosodju.