Deželne volitve: Jezni moški starejših let pretresajo Nemčijo

Meteorski vzpon nacionalistične Alternative za Nemčijo.

ned, 13.03.2016, 21:45

Berlin – Nemčija doslej ni poznala nacionalistične sile v slogu francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen ali avstrijskih Svobodnjakov Heinz-Christiana Stracheja, deželne volitve v Baden-Wüttembergu, Porenje-Pfalškem in Saška-Anhaltu pa zaradi milijona in več prebežnikov kažejo meteorski vzpon Alternative za Nemčijo.

Krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel je desetletje suvereno vladala na nemškem političnem odru, prepad, ki ga je ustvarila begunska kriza, pa zdaj grozi tudi njej. Deželne volitve v deželah Baden-Württemberg, Porenje-Pfalška in Saška-Anhalt so pokazale, da mnogi, ki podpirajo njeno begunsko politiko, ne volijo njene stranke, številni, ki so jo doslej volili, pa se zatekajo k nacionalistični AfD. Ta je v Stuttgartu dobila skoraj petnajst odstotkov glasov, v Mainzu skoraj dvanajst in v Magdeburgu celo štiriindvajset odstotkov glasov.

Premešane karte

CDU je le v vzhodni deželi Saška-Anhalt še naprej vodilna politična sila, čeprav je krščanskodemokratski ministrski predsednik Reiner Haseloff v primerjavi z volitvami iz leta 2011 izgubil več odstotkov glasov. Njegovi socialdemokratski koalicijski partnerji pa so izgubili deset odstotkov in mu z manj kot enajstodstotnim volilnim deležem sami ne bodo mogli več pomagati k sestavi nove deželne vlade. S podobnimi težavami se bosta kljub zmagam morda spopadala ministrska predsednika Baden-Württemberga in Porenje-Pfalškega. Zeleni Winfried Kretschmann je prejel več kot trideset odstotkov glasov, ki jih pred begunski krizo ni mogel pričakovati, a so njegovi socialdemokratski koalicijski partnerji tudi v Stuttgartu izgubili okrog deset odstotkov, zato možnost ponovno dobivajo tudi druge politične kombinacije.

Veliko bo odvisno od liberalnega prvaka Christiana Lindnerja, ki svojo FPD vrača na deželna politična prizorišča, a zaradi slabih izkušenj iz zadnje zvezne koalicije s krščanskimi demokrati že svari pred »nenačelnimi« koalicijami. Zato pa se je zvezni zeleni voditelj Cem Özdemir v Baden-Württembergu že kazal z zeleno-črno kravato, kar je bilo mogoče razumeti kot povabilo krščanskim demokratom. Socialdemokrati pa so lahko zaradi slabih rezultatov drugje ponosni na svojo ministrsko predsednico Porenje-Pfalškega Malu Dreyer, ki jim je kljub hudi bolezni multipli sklerozi priborila zmago, a so v Mainzu skoraj deset odstotkov izgubili njeni dosedanji zeleni koalicijski partnerji.

Slon v trgovini s porcelanom

Nemški politični strategi tudi tu že preigravajo različne barvne koalicije: semaforska bi povezala rdeče socialdemokrate, zelene in rumene liberalce, »nemška« črne krščanske demokrate, rdeče in rumene. Na deželna in druga razmišljanja sredinskih strank o političnih povezavah bo zagotovo vplival tudi nacionalistični slon v nemški politični trgovini s porcelanom. Alternativa za Nemčijo Frauke Petry, Beatrix von Storch in Alexandra Gaulanda bo prisotna v še treh deželnih parlamentih, potem ko je leta 2014 že dosegla parlamentarni preboj v vzhodnonemških Saški, Turingiji in Brandenburgu, lani pa tudi v zahodnem Hamburgu in Bremnu. S 7,1 odstotka glasov so leta 2014 slavili še na volitvah za evropski parlament.

Stranka je kot nasprotnica skupne evropske valute nastala komaj leta 2013, a je že na zadnjih volitvah za bundestag s 4,7 odstotka za malenkost zgrešila prag nemškega zveznega parlamenta. Po odhodu bolj liberalnih ustanoviteljev se je začela vse bolj pomikati k nacionalistični desnici, tako zelo, da so jo konservativne stranke evropskega parlamenta pozvale, naj do konca marca zapusti njihovo skupino. Petryjeva in von Storchova sta namreč razburili s svojimi izjavami o streljanju beguncev na mejah, AfD razburja tudi s svojimi povezavami z avstrijskimi svobodnjaki.

Stranka, ki bi po nekaterih raziskavah javnega mnenja zdaj na zveznih parlamentarnih volitvah dobila trinajst odstotkov glasov, politično domovino vse bolj ponuja jeznim moškim srednjih in starejših let, ki se sredi begunske krize bojijo izgube svojega materialnega in drugačnega statusa v družbi. Več kot šestdeset odstotkov volivcev AfD je moškega spola in sedemnajst odstotkov vseh Nemcev si lahko predstavlja voliti to stranko – a le dva odstotka Nemk. Čeprav se ateistični moški s srednjo izobrazbo, ki so značilni za AfD, bojijo migrantov, so vsaj doslej v večini prihajali z območij nekdanje Nemške demokratične republike, kjer je teh veliko manj kot pa na zahodu države. Po antiamerikanizmu in naklonjenosti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu so blizu tudi demonstrantom protitujskega gibanja Pegida s sedežem v saškem Dresdnu.

Takšna Alternativa za Nemčijo zdaj glasove odvzema vsem strankam in med njimi še posebno socialdemokratom podkanclerja Sigmarja Gabriela, veliko črno piko pa je dobila tudi krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel, ki se je v begunski krizi poistovetila prav z naklonjenostjo do beguncev in iskanjem evropskih rešitev.

Prijavi sovražni govor