Tiskane izdaje
Bruselj – Severnoatlantsko zavezništvo in Rusija kljub napetim odnosom nadaljujeta dialog, a pri odpravljanju njunih glavnih nesoglasjih pravega napredka ni.
Tudi na tretjem letošnjem sestanku sveta Nato-Rusija, kot je bilo pričakovano, preboja ni bilo. Velik dosežek je bilo že soglasje obeh strani, da sestanek sploh bo. Kar nekaj nesporazumov je nastalo zaradi dnevnega reda, saj se je ruska stran hotela čim bolj izogniti razpravi o položaju v Ukrajini. Na koncu so se veleposlaniki 28 članic Nata sestali z ruskim veleposlanikom Aleksandrom Gruškom, ne da bi predbožično zasedanje imelo uraden dnevni red. Skoraj štiriurni sestanek je bil po ocenah diplomatov najbolj vsebinski do zdaj.
Stališča Nata in Rusije se še vedno najbolj razlikujejo glede Ukrajine. »Zaveznice in Rusija imamo globoke nesporazume o krizi,« je po zasedanju povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Po ruski aneksiji Krima so Natovi odnosi z Rusijo na ravni, nižji od veleposlaniške, bolj ali manj zamrznjeni. Stoltenberg sporoča Moskvi, da »zaveznice ne priznavajo in ne bodo priznale nezakonite in nelegitimne aneksije Krima«. Ruska stran pa pravi, da ustanovna listina Združenih narodov že v 1. členu določa pravico do samoodločbe, in navaja primer Kosova, kjer referenduma sploh ni bilo.
Nevarne razmere v Ukrajini
Zaveznice skrbi tudi položaj v vzhodni Ukrajini. Stoltenberg je opozoril, da so kršitve premirja v zadnjih mesecih dosegle rekordno število in da so opazovalci Ovseja tarče napadov. Moskvo pozivajo, naj izkoristi svoj vpliv na bojevnike v Donbasu, da bodo v celoti izpolnjevali zaveze iz Minska. Po besedah Stoltenberga sestanki ne pomenijo, da se Nato v odnosih z Rusijo vrača k običajnemu delovanju. Ukrajinska kriza je vznemirila predvsem vzhodne članice zavezništva in obudila njihove prastrahove pred Rusijo.
»Nato noče konfrontacij in ne predstavlja grožnje. Vse, kar delamo, vključno s krepitvijo navzočnosti na vzhodu zavezništva, je obrambno, sorazmerno in skladno z našimi mednarodnimi zavezami,« je povedal Stoltenberg.
Slovenija bo s 30 vojaki sodelovala v pehotnem vodu
Že prihodnje leto bodo v treh pribaltskih državah in na Poljskem nameščeni štirje mešani zavezniški bataljoni s 1000–1200 vojaki. Slovenija bo sodelovala v pehotnem vodu z okoli 30 pripadniki v bataljonu pod poveljstvom Kanade v Latviji. V Natu opozarjajo, da bo število zavezniških vojakov v primerjavi s številom ruskih enot blizu meja skoraj zanemarljive.
Stalni predstavnik Slovenije v Natu, veleposlanik Jelko Kacin, je na zasedanju poudaril pomembnost in nenadomestljivost dialoga, medsebojne predvidljivosti in vzpostavljanje zaupanja.
V čakanju na Trumpovo inavguracijo
Po navedbah virov sta bili strani najbolj konstruktivni pri izogibanju nevarnim situacijam, ki bi lahko povzročile incidente, predvsem v zračnem prostoru nad Baltikom. Napredek je bil v zadnjem času že opazen. Strani sta si predstavili tudi poročila o vojaških vajah – Rusija o Kavkazu 2016, Nato pa o »Trident Juncture«. Zaveznice sicer izražajo skrb zaradi številnih na hitro sklicanih ruskih vojaških vaj.
Sicer v diplomatskih krogih velja razlaga, da si do inavguracije Donalda Trumpa 20. januarja nihče ne želi dodatnega zaostrovanja. Tudi o posledicah njegova izvolitve v Natu nočejo ugibati. Stoltenberg pričakuje, da bodo ZDA ostale zveste Natu. Navsezadnje, 5. člen zavezniške pogodbe (»napad na enega je napad na vse«) je bil do zdaj uporabljen le enkrat, po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001. V zavezništvu se slišijo razlage, da mora Trump najprej začeti delo. Eno od povednih znamenj je izbor Rexa Tillersona za državnega sekretarja. Kot podjetnik je bil tesno povezan z Rusijo.
Ob vseh drugih temah je za Zahod vse bolj kritično rusko ravnanje v Siriji. Tako EU pripisuje Rusiji soodgovornost za zločine v Siriji, predvsem v Alepu. V zavezništvu zavračajo kakršnokoli vpletanje v vojno v Siriji. Stoltenberg je konec tedna za nemški Bild pojasnil, da bi se z vojaško intervencijo konflikt utegnil razširiti in zaostriti. Stroški da bi bili večji od koristi, uporaba vojske ne bi bila smotrna. »Glede Sirije so zaveznice ugotovile, da bi z uporabo vojske strašen položaj še poslabšale,« je pojasnjeval Stoltenberg.
