Do izpeljave brexita bo brezdelje prepovedano

Pogajanja z Londonom bodo prihodnji teden stopila v resnejšo fazo, v Bruslju marsikdo že razkazuje mišice.

čet, 13.07.2017, 08:00
Desetmilijardna luknja

Z britanskim odhodom bo v proračunu Unije, ki na leto znaša 165 milijard evrov, zazevala velika, desetmilijardna luknja. Pogajanja o finančnem aranžmaju z Londonom se bodo delno pokrivala z razpravami o prihodnjem sedemletnem proračunu Unije. Manevrski prostor glede manjših prejemkov ali večjih plačil bo zagotovo omejen: bogati ne bodo hoteli plačevati (veliko) več, manj razviti ne bodo hoteli dobivati (veliko) manj.

Bruselj – Drugače kot prvi krog pogovorov o izpeljavi brexita, ki je junija potekal v kar pozitivnem vzdušju, je pred drugim srečanjem pogajalcev EU in Združenega kraljestva že čutiti več napetosti in prva globlja razhajanja.

Glavni evropski pogajalec Michel Barnier si želi, da bi v drugem pogajalskem krogu prihodnji teden in v naslednjem krogu avgusta pri vseh najpomembnejših točk naredili čim večji napredek. »Ne moremo biti brezdelni, ura tiktaka,« je pred novim pogajanji povedal 66-letni Francoz, nekdanji minister in evropski komisar. Po načrtih naj bi bila jeseni že bolj določena glavna vprašanja ločitve: pravice državljanov, finančni obračun, nove meje (na Irskem). Poleg tega se v prvi fazi ukvarjajo še z vprašanji, kot sta obravnava blaga, ki bo na dan brexita na policah, in britanski odnosi z Euratomom.

Šele ko bo pri osnovnih ločitvenih vprašanjih narejen zadovoljiv napredek, se je Unija pripravljena pogajati o prihodnjih trgovinskih in drugih odnosih z Otokom po brexitu. Pogajanja naj bi končali do novembra prihodnje leto, da bi rešitve lahko nato na vseh ravneh potrdili in nato v praksi izpeljali brexit najpozneje 29. marca 2019, ko se izteče dvoletni rok. Pripravljenosti za podaljšanje roka ni, saj bi se z njim stvari v EU še bolj zapletle. Pot do vsake rešitve ločitvenih vprašanj bo trnova. Barnier ni zadovoljen, ker v Londonu še niso objavili vseh stališč.

Za doživljenjske pravice državljanov EU27 na Otoku

»Moramo videti, kje se strinjamo in kje ne, da se lahko pogajamo,« je povedal. Glede prihodnjih pravic državljanov EU27, ki živijo na Otoku, sta strani še daleč vsaksebi. Bruselj opozarja na njihove pridobljene pravice, ki ne bi smele biti okrnjene. Pravice naj bi veljale doživljenjsko in kot zadnja instanca za odločanje o njih bi moralo biti sodišče EU. To je za London nesprejemljivo. Združeno kraljestvo je sicer že pripravilo osnovno ponudbo, a Unija z njo ni zadovoljna. Barnier ugotavlja, da ponudba ne zagotavlja enakih pravic, kot jih imajo, denimo, Britanci v Španiji.

Kot varuh pravic državljanov EU nastopa evropski parlament, s strogimi zahtevami razkazuje mišice in že pred začetkom pravih pogajanj grozi z vetom. Parlamentarni koordinator za brexit Guy Verhofstadt je bentil, da bi državljani EU27 na Otoku utegnili postati drugorazredni prebivalci. Med drugim so v parlamentu nezadovoljni, ker bi ljudje morali za status zaprositi. Parlamentarce motijo predlagane omejitve za prihod njihovih družinskih članov. Predlog je v očeh Verhofstadta preveč nejasen tako glede študentov kot tudi priznavanja izobrazbe.

Visoka »kazen« za brexit

Še huje utegne biti pri urejanju finančnih zadev, kjer bo po pričakovanjih »račun« znašal več deset milijard evrov. Tega Barnier in nasploh EU nočeta obravnavati kot kazen za brexit, marveč kot izključno vprašanje sprejetih zavez. »Neizogibno je, da Združeno kraljestvo prizna obstoj finančnih obveznosti, ki izhajajo iz časov članstva v EU in še zlasti veljavnega večletnega proračuna,« je ocenil Barnier. Najprej naj bi se uskladili o metodologiji, s katero bodo izračunali, kakšen znesek naj bi plačali. EU27 da ne bo zahtevala od Britanije niti evra ali funta več, kot so bile sprejete zaveze. A tako kot vsaka druga ločitev bo tudi brexit – drag.

Tudi glede prihodnje meje med Irsko in Združenim kraljestvom se utegnejo pojaviti številni zapleti, saj naj bi izstopili iz enotnega trga in carinske unije. Barnier sicer opozarja, da je reševanje prvega svežnja vprašanj z Britanci podlaga za vse nadaljnje pogovore, saj je na kocki zaupanje. »Kako bomo lahko gradili odnose na področju trgovine, obrambe ali varnosti z državo, s katero ni vzpostavljenega zaupanja?« se je vprašal.

Prijavi sovražni govor