Dolge lovke nove obveščevalne afere

Berlin – Krščanskodemokratska kanclerka Nemčije je v desetletju na oblasti previharila­ neštete težave in krize ter iz njih vedno izšla kot zmagovalka. Zadnja afera z nemško obveščevalno službo BND, ki naj bi vohunila za ameriške partnerje, pa se nevarno približuje kanclerski palači Angele Merkel.

»Večni« kanclerki je obveščevalna voda tekla v grlo že poleti leta 2013, ko je v Rusijo prebegli nekdanji agent Cie Edward Snowden razkril domnevno prisluškovanje ameriške NSA njenemu telefonu, toda pred zadnjim konservativnim zakonom iz nuje s socialdemokratsko stranko se je kanclerka brez večjih težav izvlekla iz obveščevalne godlje. Zdaj bo njeno novo obveščevalno stisko morda poskušala izkoristiti kar koalicijska partnerica. Predsednik SPD Sigmar Gabriel opozarja: »Doživljamo afero in obveščevalni škandal, ki lahko povzroči hude pretrese!«

Zadnja nemška velika koalicija je nastala brez politične ljubezni, ki bi trdno združila partnerje tudi ob velikih težavah. Unija CDU/CSU je zaradi izstopa liberalcev iz parlamenta iskala novega partnerja, socialdemokrati pa so preračunali, da bi zunaj koalicije izgubili še več. V upanju, da si bodo tokrat v njej pridobili naklonjenost ljudstva, so si že v koalicijski pogodbi priborili večino svojih programov, in res je Nemčija medtem dobila najnižjo zajamčeno plačo, delno upokojevanje pri 63 letih in še marsikaj iz levosredinskega političnega repertoarja. V javnomnenjskih raziskavah še naprej kraljuje Angela Merkel in sredi mandata druge velike koalicije pod taktirko »večne kanclerke« je videti, da se ponavljajo časi prve, iz katere je SPD leta 2009 izšla s komaj 23-odstotnim volilnim zaledjem.

Se bo kanclerka upokojila?

Res pa socialdemokrati tudi v opoziciji niso veliko pridobili in mnogi verjamejo, da se bo njihova stranka razcvetela šele po politični upokojitvi Angele Merkel. Vsaj generalna sekretarka SPD Yasmin Fahimi je decembra bentila, da je 12 kanclerkinih let več kot dovolj, a si nihče ne upa zagotoviti, da se bo Angela Merkel po tretjem kanclerskem mandatu res upokojila. Tla spodmikajoča afera, kakršno morda prinaša domnevno vohunjenje nemške obveščevalne službe BND za ameriško NSA pri bruseljskih, francoskih, avstrijskih in morda še katerih nemških partnerjih, bi lahko spremenila igro.

Socialdemokratski podkancler Sigmar Gabriel že išče šibke točke svoje koalicijske partnerice; kanclerko je v minulih dveh dneh večkrat vprašal, ali je bila BND za svoje ameriške partnerje vpletena tudi v industrijsko vohunjenje. Angela Merkel je to vsakič zanikala, čeprav so prva poročila med selektorji, s katerimi so izbirali prisluškovalne cilje, omenjala tudi Airbus Group in hčerinsko družbo Eurocopter (zdaj Airbus Helicopters). Celotnega seznama še nočejo izročiti pristojni parlamentarni komisiji, a če bodo na koncu morali popustiti in bo med njimi še kakšno drugo podjetje, bo ­kanclerka v težavah.

Za zdaj se krščanskodemokratska prvakinja obnaša, kot da afere ni. »Naloga tajnih služb je tajno delovanje in zvezna vlada se bo zavzemala za njihovo sposobnost delovanja,« je povedala. Po njenem prepričanju sodi v to kategorijo tudi sodelovanje s tujimi obveščevalnimi službami, med njimi z ameriško NSA, v zagovor svoje zunanje politike pa je po besedah svojega predstavnika za tisk pripravljena, če bo treba, pričati pred pristojno parlamentarno komisijo.

Krščanskodemokratski opazovalci opozarjajo, da so memorandum o intenzivnem sodelovanju med BND in NSA ter omejenem dostopu zadnje do nemških spletnih povezav podpisali leta 2002, ko je Nemčijo vodil socialdemokratski kancler Gerhard Schröder. Še več, njegov šef kabineta je bil prav sedanji visoki socialdemokratski voditelj in zunanji minister Frank-Walter Steinmeier.

Nove razsežnosti terorja

Memorandum o povečanem sodelovanju nemške in ameriške obveščevalne službe je bil podpisan kmalu po terorističnih napadih na New York in Washington, ki so jih Mohamed Ata in njegovi pajdaši načrtovali v Hamburgu. Notranji minister Thomas de Maizière tudi zdaj zagovarja še tesnejše obveščevalno sodelovanje »z našimi partnerji«, Hans-Georg Maaßen iz Službe za zaščito ustave, ki velja za domačo obveščevalno službo, pa svari pred »novimi razsežnostmi islamističnega terorja«. Vsaka napaka še ni škandal in vse, o čemer mediji še ne vedo, ni nujno napaka, je poudaril. Res pa se preiskave šele dobro začenjajo. Danes bodo o aferi »BND in NSA, nujnost in meje mednarodnega sodelovanja« razpravljali v bundestagu, Avstrija pa je zaradi vohunjenja proti njej naznanila neznanega storilca.