Tiskane izdaje
Zagreb – Pred današnjo konferenco o Zahodnem Balkanu na Dunaju so predstavniki Črne gore ter Bosne in Hercegovine včeraj zaprli dolgo časa nerešeno vprašanje meja. Črna gora pa bo predvidoma podpisala dogovor tudi s Kosovom.
Pogovori strokovnih ekip obeh držav o ureditvi nerešenega vprašanja o meji so trajali nekaj let, dogovor so vodje že podpisali, nekoliko se je zapletalo zaradi volitev in sestave novih ekip predvsem v Bosni in Hercegovini, zdaj pa sta obe državi dodali le piko na i in postali prvi državi z območja nekdanje Jugoslavije, ki bosta imeli rešeno medsebojno vprašanje o meji. To pa, kot zdaj kaže, ne bo edini, za marsikoga razmeroma presenetljiv dogodek dunajske konference. Predstavniki Črne gore in Kosova bodo namreč prav tako podpisali dogovor o meji in razpravljanje o tej problematiki končali.
Sicer pa sta Črna gora ter Bosna in Hercegovina že lani rešili večino nejasnosti, a se je zgodilo, da so nekateri v BiH postavili novo vprašanje, in sicer vprašanje Sutorine. To je ozemlje, veliko približno 75 kvadratnih kilometrov, ki leži na tromeji med Hrvaško, BiH in Črno goro. Najglasnejši so bili bosansko-hercegovski intelektualci, med njimi Suad Kurtćehajić, profesor na sarajevski fakulteti za politične vede, ki je trdil, da BiH lahko ratificira meddržavni (mejni) dogovor s Črno goro le, če BiH dobi vrnjeno Sutorino, ki bi lahko bila poleg Neuma drugi stik BiH z Jadranskim morjem. V Sarajevu, vključno s tamkajšnjim parlamentom, so resolucijo o Sutorini zavrnil, primer je končan, odnosi med Sarajevom in Podgorico, ki so bili zaradi tega primera »malo ohlajeni«, pa se spet izboljšujejo.
Meja, kot je bila leta 1974
Nič manj nepomemben pa ne bo niti podpis na uradno pogodbo o določitvi oziroma potrditvi meje med Črno goro in Kosovom, kjer sta se obe strani (skupnih imata približno 80 kilometrov meja) dogovarjali, kako določiti mejo na približno nekaj sto hektarov ozemlja, predvsem v Rugovski klisuri. Strani sta dogovorjeni, kot smo neuradno izvedeli, da dogovor predvideva mejo, kot je potekala leta 1974.
Uradna politika tako v Podgorici kot v Sarajevu in Prištini podpira podpise pogodb, neimenovani zahodnoevropski diplomat, akreditiran v Zagrebu, pa je ob tem za Delo dejal, da je za »uspešno regionalno sodelovanje treba imeti urejene bilateralne odnose med sosedi, urejene meje pa so prvi pogoj; pa zaupanje in seveda skupni interes, torej vse tisto, česar na Balkanu ni«.
Slovensko-hrvaško dogovarjanje in poznejši, v Stockholmu podpisani arbitražni sporazum sta dolgo časa veljala za vzorčni primer dogovarjanja in reševanja določitve meja med sosedami. Zdaj je tako Sloveniji kot Hrvaški, ki se je nekaj časa prav tako rada pohvalila s tem, primat odvzela Črna gora, vključno z Bosno in Hercegovino ter Kosovom.
