Tiskane izdaje
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v četrtek podpisal ukaz o uvedbi sankcij proti ukrajinskim podružnicam petih ruskih bank, Sberbank, VTB, BM Bank, Prominvestbank in VS Bank, ki v naslednjem letu ne bodo smele več pošiljati denarja v svoje centrale izven države. Ukrepe je že prejšnji teden zahteval notranji minister Arsen Avakov, dejansko blokado ruskih bank pa so že na začektu tedna začeli izvajati nacionalistični protestniki, ki so v Kijevu dobesedno zazidali vhode v poslopje podružnice Sberbank, njene bankomate po vsej državi pa onesposobili z lepilno gradbeno peno.
Ukrajinske podružnice ruske banke so postale »kolateralne žrtve« ukaza ruskega predsednika Vladimirja Putina, da ruska država »iz humanitarnih razlogov« v času bojev v zahodni sosedi kot veljavne priznava dokumente, ki jih izdajajo uporniške oblasti samooklicanih in od nikogar priznanih, Doneške in Luganske ljudske republike. Ko so po začetnem kolebanju, ki so ga kritizirali v Rusiji, te dokumente na svojih okencih začele sprejemati tudi ruske banke, so izzvale plaz ogorčenja v Ukrajini. V Moskvi so napovedali, da se bodo na ukrajinske sankcije odzvali, nekatere banke pa so že resno omejile višino dvevnih dvigov gotovine v svojih ukrajinskih poslovalnicah. Ruska duma je v pismu, s katerim je danes svoje parlamentarne kolege po Evropi obvestila o »pogromih« nad ruskimi bankami v Ukrajini, posvarila, da »nas zgodovina uči, kako je politika zatiskanja oči pred delovanji nacističnega značaja nevarna«.
Foto: Efrem Lukatsky/AP
Danes je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov ponovil, da je bila Moskva prisiljena sprejeti te ukrepe zaradi človekoljubnih razlogov, ker je Ukrajina »milijone svojih državljanov« obsodila na življenje brez socialnih, bančnih, zdravstvenih, pravnih in upravnih storitev. Ruski veleposlanik pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Aleksander Lukaševič pa je svojim kolegom na Dunaju povedal, da Moskva ne bo več priznavala dokumentov ukrajinskih uporniških oblasti takoj, ko bo Kijev v celoti izpolnil svoje obveznosti iz minških sporazumov: »Ko bo zaustavil kazensko operacijo in umaknil oborožitev, ko bo sprejeta ustavna reforma, s katero se bo povečal posebni status Donbasa, ter ko bo priznal lokalne volitve in ponovno vzpostavil socialno-ekonomske povezave.«
A povezav med ukrajinskimi oblastmi in uporniki je čedalje manj. Konec januarja so železniški promet med vojskujočima stranema prekinili oboroženi ukrajinski nacionalistični protestniki, blokada vlakov s premogom iz uporniškega Donbasa pa je povzročilo energetsko krizo v Ukrajini. Po skoraj dveh mesecih kolebanja so policisti pred dnevi »blokadnike« s silo odstranili, pač pa so ukrajinske oblasti javnost, ki je blokado podpirala, pomirile tako, da so prepovedale ostali tovorni promet z uporniškimi območji.
Na blokado »civilne družbe« so se v Donecku že prejšnji mesec odzvali tako, da so razmejitveno črto med uporniškimi in vladnimi enotami razglasile za »državno mejo«, v Lugansku pa je danes voditelj tamkajšnje »ljudske republike« Igor Plotnicki napovedal, da bodo pripravili referendum o priključitvi Donbasa k Rusiji. »Če bo do njega prišlo, a v to ni dvoma, bodo rezultati isti kot na Krimu,« je napovedal Plotnicki. Peskov je med tem v Kremlju razlagal, da od tam zaskbljeno opazujejo tragična dogajanja tik za rusko mejo in kako sosednja država »namerno podi od sebe ogromno regijo«. »V ruskem interesu je bilo in še vedno je, da bi ob njeni meji obstajala enotna, predvidljiva in cvetoča Ukrajina, a zdaj je na žalost ta država daleč od tega,« je dodal Putinov tiskovni predstavnik.
