Tiskane izdaje
Berlin - Prva postaja novih francoskih predsednikov je že tradicionalno Nemčija in tudi Emmanuel Macron je prispel v Berlin le dan po vselitvi v predsedniško palačo na Elizejskih poljanah. S kanclerko Angelo Merkel sta se pogovarjala o »zgodovinskem trenutku za Evropo« in novih skupnih projektih, a tudi o reformah, ki jih mora izvesti Francija.
»Prisrčno dobrodošel v Berlinu, na najboljše sodelovanje ter dobre rezultate ob upoštevanju državljank in državljanov naših držav!« je že četrtega francoskega predsednika pozdravila nemška gostiteljica, tako kot večina evropsko usmerjenih Nemcev in Evropejcev zadovoljna, da na nedavnih predsedniških volitvah ni zmagala Marine Le Pen. A tudi v Berlinu vedo, da skrajna nacionalistka, ki se zavzema za francoski izstop iz evrskega območja in Evropske unije, ni odšla s političnega odra, ampak se pripravlja na bližnje parlamentarne volitve.
Konstruktivni partner
»Smo sredi zgodovinskega trenutka za Evropo,« je na tiskovni konferenci ocenil novi francoski predsednik. Omenil je rast populizma tako v njegovi kot v nekaterih drugih evropskih državah, ki je še posebej razširjen med ljudmi, ki dvomijo o nenadzorovani globalizaciji. »Potrebujemo nov začetek na podlagi medsebojnega spoštovanja in zaupanja.« Macron je govoril o nujnosti domačih reform, »ne zato, ker jih zahteva Evropa, ampak ker jih potrebuje Francija, edina velika evropska država, ki ji v minulih tridesetih letih ni uspelo odpraviti množične brezposelnosti«. Omenil je tudi bilateralno sodelovanje z Nemčijo na področjih digitalnega gospodarstva, davkov, izobraževanja, zunanje politike in obrambe. Ponudil se je kot odprt in konstruktiven partner, saj verjame, da je uspeh obeh držav medsebojno povezan.
Devetintridesetletni politik se je zavzel za »manj birokratsko Evropo, ki bo bolje ščitila državljane«, in omenil spremembe pravice do azila ter trgovinsko recipročnost. Pri tem naj bi pomagala tudi srednjeročni »nemško-francoski vozni red« in »novi pragmatizem«. »Izvoljen sem bil z jasnim Evropi prijaznim projektom, branil sem Evropo in nemško-francosko prijateljstvo!«
O »zelo občutljivem zgodovinskem trenutku, ko ljudje opazijo, kako pomembna je Evropa«, je govorila tudi krščanskodemokratska kanclerka. »Francoske in nizozemske volitve so pokazale, kakšen zaklad imamo z Evropo in kako pomembno je pri tem nemško-francosko sodelovanje.« Ob besedah o okrepitvi Evrope je omenila »skupne točke, a tudi razlike«, o katerih se bo treba v miru pogovoriti. »Zanimivo pri sodelovanju med Nemčijo in Francijo je, da nismo že od začetka istega mnenja, ampak da iz simbioze nastane nekaj dobrega za naši državi in vso Evropo.«
»Dobra začetna točka«
Kanclerka lahko razume potrebo po recipročni trgovinski politiki in zaščiti strateških investicij tudi na evropski ravni, pa o harmonizaciji korporativnega obdavčenja ali izmenjavi dobrih praks pri posredovanju dela in kvalificiranju mladih. »To je dobra začetna točka in spodbuda nadaljnjemu delu!« Vsaj na prvem srečanju ji ni bilo treba prepričevati udeležencev, da rekorden nemški trgovinski presežek ni rezultat manipulacij, ampak velikega povpraševanja po nemških izdelkih, kot verjamejo v Berlinu.
Konservativna političarka je lahko zadovoljna, da novi francoski predsednik načrtuje globoke reforme državne uprave, trga delovne sile in drugega, kar so pred dobrim desetletjem naredili tudi sami in ves čas evrske krize poudarjali potrebo po reformah preveč zadolženim državam s premalo rasti.
Tudi Angela Merkel vidi evropsko združevanje le s tesnim sodelovanjem s Francijo, zato je nedavno omenila nemško-francoski »investicijski program«. V Berlinu so poudarili, da je že leta 2013 omenjala evropski proračun za pomoč državam na poti gospodarskih reform, včeraj pa je na tiskovni konferenci povedala, da ne bi nasprotovala niti spremembam evropskih sporazumov, če bi bile smiselne za krepitev evrskega območja.
»Ves svet se spreminja, mi pa pravimo, da ne bomo spreminjali sporazumov!« Evropa se ji zaradi tega zdi celo ranljivejša. Za konservativno Nemčijo bi bile rdeča črta najverjetneje evrske obveznice, saj je kanclerka združevanje dolga evropskih držav med krizo zavrnila, »dokler bom živa«, a ji, kot kaže, vsaj glede tega ni treba skrbeti. Združevanje starih dolgov zavrača tudi predsednik Macron, zato pa je omenil potrebo po »svežem denarju« za nove investicije v prihodnost.
Nemčija in Francija tradicionalno sodelujeta tudi pri številnih zunanjepolitičnih vprašanjih, med njimi pri odgovorih na ukrajinsko krizo. Kanclerka je ob prvem srečanju z Emmanuelom Macronom v vlogi francoskega predsednika izjavila: »Niti najmanj ne dvomim o dobrem sodelovanju!« Novi francoski predsednik je tik pred prihodom v Berlin za predsednika vlade imenoval konservativnega politika Édouarda Philippa, ki je maturiral v Bonnu in tekoče govori nemško, pred tem pa za zunanjepolitičnega svetovalca dosedanjega francoskega veleposlanika v Berlinu Philippa Étienna.
