Tiskane izdaje
Napovedani ukrepi Danske, da bo prosilcem za azil zasegla dragocenosti, so brž sprožili plaz mednarodnih kritik. Vlada zagotavlja, da je predlog napačno razumljen, z besedami premiera Rasmussena gre za »najbolj nerazumljen zakon v zgodovini Danske«. Isti kruti praksi se zdaj pridružuje Švica.
V ozračju političnega zaostrovanja priseljenskega in begunskega vprašanja in nenaklonjenega javnega mnenja, še posebej po napadih v Kölnu, države uvajajo strožjo zakonodajo. To velja tudi za nordijske države, ki so nekdaj slovele kot odprte družbe. V tem kontekstu je posebno sporen ukrep Danske, ki načrtuje zakon o strožjih azilnih pravilih: od beguncev oziroma prosilcev za mednarodno zaščito bodo zahtevali, da izročijo dragocenosti, ki presegajo vrednost 1340 evrov, s čemer naj bi prispevali k financiranju njihovega bivanja v državi. Na ta način hočejo odvrniti migrante, da bi sploh prišli na Dansko. K podobni politiki, ki sproža mednarodno polemiko, se zateka tudi Švica.
Po številnih kritikah, ki so sledile napovedi ukrepov danske manjšinske vlade in njenih desnih političnih zaveznikov, je skušal biti premier Lars Lokke Rasmussen pomirljiv. Strožja azilna pravila je predlagala njegova liberalna stranka Venstre. Predsednik vlade pojasnjuje, da bi ljudje, ki prihajajo, pač morali razumeti meje danske velikodušnosti in tudi sami kaj prispevati.
Vlada je v torek dosegla dogovor o novih azilnih pravilih tako z desnimi zavezniki, to je desničarsko Dansko ljudsko stranko, Liberalnim zavezništvom in konservativci, kot z opozicijskimi socialdemokrati. Razpolaga torej z zadostno parlamentarno podporo za glasovanje, ki je napovedano za konec meseca.
Nova zakonodaja bo danskim oblastem omogočala, da migrante preiščejo, jih prisilijo, da oddajo gotovino nad 10.000 kronami oziroma 1340 evri, enako velja za dragocene predmete, vredne več od omenjene vsote. Po kritikah prvega osnutka zakona so izvzeti poročni prstani, osebni »predmeti s sentimentalno vrednostjo« in uporabno vrednostjo, na primer ure; vse ostalo jim bodo zasegli. Na primerjave Danske z nacistično Nemčijo, ki je Judom med drugo svetovno vojno jemala nakit in zlato, pa predstavniki vlade v Københavnu odgovarjajo, da so trditve »absurdne«, češ da podobni zakoni veljajo za danske državljane, prejemnike socialnih dodatkov.
Kritike ZN
Združeni narodi so opozorili, da utegne zakonodaja, ki od prosilcev mednarodne zaščite terja plačilo njihovega bivanja, dodatno povečati strah in ksenofobijo na celini. Po kritikah agencije Svetovne organizacije za begunce namerava Danska nekoliko spremeniti zakonodajo, načrtuje, da bi vsoto, ki jo lahko begunci obdržijo, povečala, so v petek poročali mediji. Visoki komisariat za begunce je danske razlage tudi označil za nepoštene, saj prosilci za azil pogosto prodajo vse svoje imetje, preden zapustijo domove – zdaj jim hočejo odvzeti še tisto malo, kar jim je bilo ostalo.
Poteza je samo zadnja v nizu poskusov danske desnosredinske vlade, kako zmanjšati obveznosti do beguncev. Pretekli mesec je denimo premier Lars Lokke Rasmussen pozval k reviziji konvencije ZN o statusu beguncev iz leta 1951. Predsednik vlade, čigar stranka Venstre vlada s podporo protipriseljenske Danske ljudske stranke, meni, da mora biti konvencija spremenjena zato, da bi razjasnili pravice beguncev v prvi državi, v katero pridejo.
Tri manjše parlamentarne opozicijske leve stranke zakonu in zasegi premoženja nasprotujejo, prav tako nekateri člani vladajoče stranke, poročajo tiskovne agencije. Skrbi jih človekoljubni vidik in mednarodni ugled Danske. Opozorili so, da Danska že ima zakone, s katerimi bi lahko od bogatejših migrantov zahtevala, da se sami preživljajo. Več mednarodnih organizacij, vključno z UNHCR, je tudi ostro kritiziralo Dansko zaradi ostalih delov načrtovane zakonodaje: podaljšanja obdobja za združevanje družin do treh let in otežen postopek pridobivanja stalnega prebivališča.
Primer Švice
Nakar se je Danski pridružila tudi Švica. »Če imate premoženje, vredno več kot 1000 švicarskih frankov, morate ob prihodu v sprejemni center ta finančna sredstva oddati v zameno za potrdilo«. Informativne lističe s takšnim besedilom so razdeljevali sirskim beguncem, je poročala švicarska radiotelevizijska postaja SFR. Medij je pri tem navajal državni sekretariat za migracije (SEM), ta se je skliceval na zakon za iskalce azila in begunce; slednji zahteva, da prišleki po svojih močeh prispevajo za stroške procesiranja njihovih prošenj in socialno pomoč.
