Tiskane izdaje
»Inkvizicijska ofenziva proti Poljski ne more nikoli uspeti, ker bo Madžarska uporabila vse pravne možnosti znotraj Evropske unije, da bo pokazala solidarnost s Poljaki,« je v soboto izjavil predsednik madžarske vlade Viktor Orbán.
Po besedah 54-letnega madžarskega premiera je Poljska zdaj žrtev podobnega nadlegovanja iz Bruslja, kakor ga je že doživela njegova lastna država, odkar sta on in njegova stranka Fidesz pred sedmimi leti prišla na oblast. Vzrok za zadnjo zaostritev med EU in Poljsko, kjer ima zdaj oblast trdno v rokah stranka Orbánovega ideološkega zaveznika Jarosława Kaczyńskega Zakon in pravičnost, je pravkar izglasovani sporni zakon o sodstvu, s katerim sta si hoteli to vejo oblasti povsem podrediti preostali dve. Proti zakonu so zadnje dni protestirale množice Poljakov, oblasti so odločno izjavljale, da ne bodo popustile, potem pa je včeraj poljski predsednik Andrzej Duda »presenetil«, ko je zares izpolnil že izrečeno obljubo, da bo na zakon vložil veto. Sam je predlagal »kompromisni« zakon, a kritiki opozarjajo, da so tudi njegove »mehkejše« rešitve, kakor je več glasov, ki je v parlamentu potrebnih za potrditev sodnika, enako sporne oziroma v neskladju s samo poljsko ustavo kakor izvirni zakon, ki je izzval toliko ogorčenja doma in po svetu. »Kot predsednik menim, da ta zakon ne bo okrepil občutka za pravičnost,« je po izrečenem vetu v posebnem televizijskem nastopu povedal 45-letni Duda, ki je postal predsednik pred slabima dvema letoma. Kot predsednik se je razglasil za »nestrankarskega«, iz vladajoče stranke Zakon in pravičnost pa se je izpisal tik pred nastopom visokega položaja, toda nekateri levičarski kritiki že namigujejo, da je bil njegov včerajšnji veto taktična poteza, ki je bila dogovorjena s »sivim kardinalom« poljske politike Kaczyńskim.
Oslabiti »domoljubne vlade«
Predsednik Duda je tako vsaj začasno pomiril mednarodne pritiske, ki jih je madžarski premier primerjal z zloglasno metodo Katoliške cerkve. To Bruselj po Orbánovem prepričanju uporablja tudi proti tistim, ki se ne strinjajo z njegovo nespametno politiko do pribežnikov. V soboto je Orbán povedal, da je njegova vlada naročila raziskavo javnega mnenja v vseh 28 članicah EU in da je ta pokazala, da na Zahodu ljudje o vprašanjih, kakor je migrantska kriza, razmišljajo povsem drugače kakor njihovi voditelji. Po njegovih besedah hoče EU vsiliti promigrantsko politiko tudi državam v vzhodni Evropi. »Ko se politična elita obrne proti svojemu ljudstvu, vedno potrebuje inkvizitorja, ki nastopi proti tistim, ki se uprejo,« je razložil madžarski voditelj. To vlogo po njegovih besedah zdaj igra podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans, ki poskuša oslabiti »domoljubne vlade« in čigar nova tarča je postala Poljska.
»Medtem ko Varšava in Budimpešta napadata EU in njene vrednote, sta povsem zadovoljni, da pobirata njen denar,« so pred dnevi zapisali v uredniškem komentarju britanskega časnika Guardian, ki so mu dali naslov Poljska in Madžarska na napačni poti. Toda opogumljeno »trdo evropsko jedro«, v katero komentator ameriške agencije Bloomberg Leonid Beršidski šteje zlasti Nemčijo in Francijo, počasi izgublja potrpljenje z vzhodnoevropskimi uporniki, ki računajo, da so bruseljske grožnje le prazno žuganje. Beršidski je pred dnevi zapisal, da je po porazu populistične desnice v kar nekaj članicah EU in po začetnem uspehu v ločitvenih pogajanjih z Združenim kraljestvom prej »mehko evropsko jedro« dobilo krila oziroma »otrdelo«, zato da se je ta »vse bolj ekskluzivni klub držav čedalje bolj pripravljen spoprijeti s konfliktom na svoji periferiji«. Kakor je razkril komentator, v Berlinu in Bruslju že potekajo pogovori na visoki ravni o tem, kako bi morali vzhodnoevropske države zavezati, da bodo spoštovale temeljne evropske vrednote, če bodo še hotele prejemati sredstva iz evropskega proračuna.
Solidarnost kratke sape
Proti takšnemu »elitističnemu« odločanju oziroma »Evropi več hitrosti« odločno nastopajo v višegrajski skupini držav, v kateri sta poleg Madžarske in Poljske še državi, ki sta nastali iz nekdanje Češkoslovaške. Te države so našle novo enotnost v nasprotovanju evropski pribežniški politiki, toda njihovi sloga in solidarnost sta po mnenju madžarskega komentatorja Kristófa Horvátha kratke sape. Na koncu bodo po njegovih besedah o prihodnosti Unije odločile najpomembnejše in najvplivnejše članice, različne »evropske hitrosti« pa se bodo odražale v tem, kakšen je položaj držav znotraj »evrocone«. Od višegrajske četvorke je v to doslej vstopila le Slovaška, ki bo po komentatorjevem mnenju prva klonila, se vdala trendu, ki ga bodo določili veliki, in »izdala« skupne višegrajske interese. Tej bo po Horváthovih besedah kmalu sledila Češka, Poljaki se utegnejo dlje upirati tovrstnim načrtom, a »so dovolj veliki, da bodo postali vodje tabora izključenih«. To pa pomeni, da bo po razpadu višegrajske skupine ostala Madžarska povsem sama, je komentator skrajno črnogledo napovedal po nedavnem srečanju »četvorke« z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem v Budimpešti.
