Država je še vedno bolj ranljiva kot pa stabilna

Portugalci bodo šli 4. oktobra na parlamentarne volitve, velikih zasukov ni pričakovati, saj skrajnosti na Portugalskem ne uspevajo.

Objavljeno
31. julij 2015 18.21
PORTUGAL-DAILYLIFE/
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Medtem ko se malone ves svet vrti okrog Grčije, druge krizne­ posojilojemalke precej tiše rešujejo težave. Portugalska utegne vsaj nekoliko stopiti v evropsko (medijsko) ospredje jeseni, ko bo čas za parlamentarne volitve. Predsednik države Aníbal Cavaco Silva jih je pred kratkim napovedal za 4. oktober.

Nekateri so prepričani, da bo na predvolilno dogajanje in rezultat volitev vplivala jesenska krizna dinamika v Grčiji.

Po letih zategnjenega pasu

Portugalci bodo oddali glasove po štirih letih tako imenovanega »varčevanja« in »diktata trojke«, ko je iz javnih finančnih pip teklo počasi oziroma veliko manj kot v drugih časih. Na volitvah bodo povedali, kaj si mislijo o vsem: morda se bodo še enkrat zaupali vladajoči desnosredinski socialdemokratski stranki PSD, mogoče pa bodo postavili na oblast opozicijske socialiste (PS).

Premier Pedro Passos Coelho, ki je prevzel oblast junija 2011 – komaj dva meseca po tem, ko je bila prejšnja socialistična vlada prisiljena zaprositi za mednarodno denarno pomoč, saj druge poti ni bilo –, verjame, da bi lahko grška drama spet obrnila portugalske volivce na njegovo stran. Ob tem opozarja Portugalce, češ, poglejte, kaj bi se nam lahko zgodilo, če ne bi v zameno za 78 milijard evrov pomoči spoštovali zavez, ki smo jih dali posojilodajalcem. Menda je jasno, kako bedna bi lahko bila alternativa ... Tako pa se jim je, ker so sprejemali stroge reforme, uspelo izogniti hujšemu scenariju in zdaj (triletni program pomoči se je končal maja lani) številke počasi vendarle kažejo na bolje pa tudi psihološko se popravlja razpoloženje med ljudmi. Vse menda kaže, da je bila smer prava.

Ranljiva država

Vladajoča koalicija med PSD ter Socialno in demokratsko sredino in Ljudsko stranko (CDS-PP) je prepričana, da so za njimi najhujša leta recesije, rekordne brezposelnosti (v prvem četrtletju letos je bila 13,7-odstotna) in izseljevanja številnih Portugalcev na tuje. Svojo vladavino označujejo za uspešno in učinkovito. Ena zadnjih javnomnenjskih anket jim pritrjuje do te mere, da bi ji 37,8 odstotka Portugalcev na skorajšnjih volitvah še enkrat dalo svoj glas, medtem ko bi, kakor je videti zdaj, socialiste podprlo 38 odstotkov.

Ni nepomembno, da se na Portugalskem skrajna levica ni okrepila tako, kot sta se, denimo, Siriza v Grčiji in Podemos v Španiji, glavni politični akterki ostajata tradicionalni stranki: PSD in PS. In vendar poskušajo socialisti, ki so zelo zmerna leva stranka, zagon grške in španske skrajne levice vsaj nekoliko obrniti sebi v prid: vodja António Costa vidi v novi levičarski dinamiki znamenje, da je v Evropi čas za konec finančnega stiskanja. Kaj bolj pa svoje retorike ne zaostruje proti posojilodajalcem, saj bi lahko, kakor se zaveda in opozarjajo analitiki, za Portugalce delovala odbijajoče. Medtem ko tekmec Passos Coelho predvolilno ponavlja, da se z morebitnim odpisom grškega dolga ne bi strinjali, Costa govori, da bi bilo mogoče razrahljati pas ter se osredotočiti na gospodarsko rast in zaposlovanje, ob tem pa še naprej skrbeti za fiskalno konsolidacijo. Predsednik Aníbal Cavaco Silva svari, da si, volitve gor ali dol, Portugalska v tem trenutku nikakor ne more dovoliti politične nestabilnosti ... Država je še vedno bolj ranljiva kot stabilna.