Tiskane izdaje
Bruselj − Turčija bi utegnila v zameno za konstruktivno vlogo v reševanju begunske krize dobiti do 3 milijarde evrov pomoči, liberalizacijo vizumskega režima in odprtje več pogajalskih poglavij na poti v EU. A pod do sporazuma bo najbrž še trnova.
Kljub drugim žgočim temam na dnevnem redu, kakršna je prihodnost Velike Britanije v Uniji, so se voditelji 28 članic na vrhu EU zares ukvarjali le z begunsko krizo in vlogo Ankare pri njenem reševanju. Prvi podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans in evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn sta se v noči na četrtek do 4. ure zjutraj v Ankari pogajala s turškim državnim vrhom s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom na čelu. Voditelji članic Unije so na nocojšnjem vrhu dobili na mizo izkupiček pogovorov.
Med drugim bi Turčija morala narediti več za sprejemanje migrantov, ki so z njenega ozemlja vstopili v EU in ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito. Vračanje migrantov je pogoj za vizumsko liberalizacijo. Poleg tega naj bi si bolj prizadevala za nadzor meje, čez katero je letos prišlo v Grčijo že več kot 450.000 beguncev in migrantov, ki so nato po balkanski poti nadaljevali pot proti srednji in severni Evropi. Po oceni predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja pogajanja z Ankaro potekajo uspešno in so blizu konca.
V vodilnih glavnih mestih Unije vidijo Turčijo kot nepogrešljivo partnerico. »Turčija ima ključno vlogo v reševanju begunske krize,« je pred vrhom povedala nemška kanclerka Angela Merkel. Da so bili pogovori v Ankari uspešni, je sinoči, ko je vrh še trajal, potrdil komisar Hahn. V pogovoru za dunajski časnik Standard je povedal, da je Unija pripravljena ustreči Erdoğanovi želji po dodatnih dveh do treh milijardah za pomoč pri preskrbi beguncev na njenem ozemlju. A odločitev o denarju da je v rokah članic EU. Komisija je septembra obljubila Turčiji milijardo evrov.
Načrt o sodelovanju s Turčijo, ki ga je pripravil Bruselj, vključuje večji angažma Ankare pri nadzoru grško-turške meje, financiranje begunskih taborišč v Turčiji, neposredno preseljevanje beguncev iz njih v EU. Ankara bi po drugi strani morala narediti več za registracijo beguncev in njihovo integracijo, denimo z odprtjem trga dela zanje, zagotovljenimi zdravstvenimi storitvami, organizacijo šolstva. Med poglavji, s katerimi bi obudili pogajalski proces o vstopu v EU, sta omenjeni pravosodje in temeljne pravice.
V Bruslju obravnavajo odnose z Ankaro v novem geopolitičnem kontekstu, povezanem tudi z ravnanjem Rusije. Pri ciprskem vprašanju bi se po dolgoletnem zastoju utegnil zgoditi napredek. Posebna tema je uvrstitev Turčije na seznam varnih držav ob boku balkanskih držav. To bi bilo za državo, ki vodi represivno politiko do Kurdov in zatira civilno družbo, veliko priznanje, saj bi načeloma dobila status države, v kateri ni nobena skupina politično preganjana. Številni kritiki opozarjajo, da turški predsednik Erdoğan uporablja begunce za izsiljevanje Unije.
Zadržani odzivi na zamisli evropske komisije
V članicah EU so bili prvi odzivi na zamisli evropske komisije precej zadržani. Izkupiček iz Ankare so razumeli zgolj kot podlago za razpravo. Pogajanja o sporazumu s Turčijo naj bi potekala še kar nekaj časa. »Ne vemo, kako bi dobili denar in za kaj bi bil porabljen,« je o milijardni pomoči povedal visoki diplomat ene od vodilnih članic. Odprtje pogajalskih poglavij da ni tema, o kateri bi lahko odločali čez noč. Obravnava Turčije kot varne države je povezana s kurdskim vprašanjem. Tudi liberalizacija vizumskega režima mora potekati po predpisanih postopkih.
Kako in kdaj naj bi zaživela, je negotovo. Po Hahnovem mnenju je realistično, da bi poslovneži že leta 2017 lahko potovali v EU brez vizumov. Francoski predsednik François Hollande je opozoril, da turška pomoč v boju z begunsko krizo ne bi smela avtomatično pomeniti liberalizacije vizumskega režima. »To mora biti povezano s pogoji,« je povedal. Tudi v Atenah doslej še ni bilo pravega navdušenja nad predlogom Bruslja, da bi Grčija skupaj s Turčijo v sodelovanju z evropsko agencijo Frontex nadzirala zunanjo mejo EU.
Madžarski premier Viktor Orbán je ob prihodu na vrh EU napovedal, da bo njegova vlada pojutrišnjem odločila, ali bo zaprla mejo s Hrvaško. Budimpešta je prepričana, da je glavna naloga EU obramba zunanje meje v Grčiji. Orbán je v Bruslju zatrdil, da lahko Madžarska zapečati mejo s Hrvaško »v eni uri, če bo treba«. Orbánova vlada je hotela pred odločanjem počakati, kaj se bo zgodilo na vrhu EU in zasedanju voditeljev višegrajske četverice. Če bi se odločila za zaprtje meje s Hrvaško, bi se tok beguncev najbrž usmeril proti Sloveniji.
Prazne obljube
Na vrhu so bili tema še dosedanji (ne)uspehi v boju z dolžniško krizo. Centri za registracijo beguncev v članicah z zunanjo mejo (hot spoti) in premeščanje beguncev med članicami obstajajo bolj ali manj le na papirju. Ko morajo kaj narediti, še zlasti odpreti denarnico, se v članicah obotavljajo. Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je kritiziral voditelje, da dajejo prazne obljube, saj niso izpolnili septembrskih zavez o finančni pomoči. Od 2,8 milijarde evrov za pomoč beguncem v sosedah Sirije so se doslej skupaj zavezali le za plačilo okoli 600 milijonov.
Slovenski premier Miro Cerar je podprl vizumsko liberalizacijo in finančno pomoč za Turčijo. V boju z begunsko krizo bo Slovenija zagotovila po 30.000 evrov Svetovnemu programu za hrano in visokemu komisariatu Združenih narodov za begunce.
