Tiskane izdaje
Sarajevo se je zaradi obleganja znašlo v središču svetovne medijske pozornosti, Vojska Republike srbske pa je medtem etnično čistila ozemlje, ki so ga imeli bosanski Srbi za svojega. Poveljnik vojaških sil bosanskih Srbov general Ratko Mladić, ki je obtožen tudi za genocid v Srebrenici, še čaka na razsodbo haaškega sodišča tudi zaradi obleganja Sarajeva.
Najdaljše obleganje evropske prestolnice
Predsedstvo BiH je šele 20 junija 1992 uradno razglasilo vojno stanje, čeprav se je obleganje Sarajeva začelo že 5. aprila 1992, popolnoma pa je bilo obkoljeno do 2. maja 1992. Vojna v BiH se je končala 14. decembra 1995, ko je bil v Parizu uradno podpisam daytonski mirovni sporazum, obleganje Sarajeva pa se je končalo, čeprav so boji okoli mesta prenehali že nekaj mesecev prej, šele 29. februarja 1996. Gre za najdaljše obleganje katere izmed evropskih prestolnic v sodobni zgodovini človeštva. Dayton je vzpostavil BiH kot celovito državo, z dvema entitetama Federacijo BiH in Republiko srbsko ter skupnimi institucijami.
Začelo se je z referendumom o neodvisnosti Bosne in Hercegovine, na katerem je 67 odstotkov njenih državljanov glasovalo za osamosvojitev. Z mednarodnem priznanjem neodvisnosti BiH 6. aprila 1992, ki so ji ostro nasprotovali bosanski Srbi, ki so hoteli ostati v mejah bivše Jugoslavije, je bilo jasno, da se BiH ne bo izgonila prelivanju krvi. Bosanski Srbi so že pred priznanjem BiH postavili barikade sredi in okoli Sarajeva, ki so vso vojno delile glavno mesto na pretežno bošnjaški in srbski del, razdeljeno pa je klju vračanju ljudi na svoje domove ostalo tudi po vojni.
Zračni most za humanitarno pomoč
Čeprav je tudi Srbska demokratska stranka pod vodstvom Radovana Karadžića 11. aprila 1992 podpisala Deklaracijo o enotnem Sarajevu, so 13. aprila pripadniki bivše JLA streljali na terminal sarajevskega letališča, kjer je več sto ljudi čakalo, da bi pobegnili iz prestolnice. Mednarodno letašče v Sarajevu je bilo spet odprto šele 15. septembra 1995, Karadžić pa je soglašal z umikom težke oborožitve iz okolice Sarajeva v zameno za končanje Natovih letalskih napadov na srbske sile. V vojnem stanju so preko vzpostavljenega zračnega mostu v 13.000 poletih pripeljali v Sarajevo več kot 160 tisoč ton humanitarne pomoči.
Zgodb o obleganju Sarajeva je toliko, kot je ljudi, ki so ga izkusili na lastni koži, številne pa še niso bile povedane. Do genocida v Srebrenici 11. julija 1995, je veljalo obleganje Sarajeva za najbolj krvav del vojne v BiH, bilo pa je tudi ostrednja tema krvavega razpada bivše Jugoslavije. V zadnjem desetletju dvajsetega stoletja se je zdelo nepredstavljivo, da bi lahko bila katera koli evropska prestolnica obkoljena več let. Kar se je pred dvajsetimi leti zgodilo Sarajevčanom, se je pred njimi dogajalo tudi drugim, tretjim se je zgodilo kasneje, nekaterim pa se bo šele zgodilo.
