Bližajoči se trenutek resnice

Ameriško preizpraševanje iranskega jedrskega dogovora pušča EU v položaju, ko ga mora braniti.

Objavljeno
13. julij 2017 18.45
reut*IRAN-NUCLEAR
Jure Kosec
Jure Kosec

Uspeh iranskega jedrskega dogovora je povsem odvisen od pripravljenosti vseh vpletenih strani, da upoštevajo njegova določila in ne sprejemajo enostranskih ukrepov. Te bi zagotovo vodili v njegov propad.

Tudi največji kritiki težko zanikajo, da Iran tako rekoč v celoti spoštuje zaveze dogovora, ki jih je dal mednarodni skupnosti v zvezi s svojim jedrskim programom. Država se je v zadnjem letu in pol, odkar je sporazum v veljavi, ločila od zalog visoko obogatenega urana, ustavila delovanje raziskovalnega reaktorja in razstavila dve tretjini centrifug, vse pod nadzorom mednarodnih inšpektorjev. Iransko izpolnjevanje ključnih zavez dogovora je ob zadnjem četrtletnem poročilu o napredku potrdila tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA).

Ugotovitvam agencije ne oporeka nobena od šestih držav (pet stalnih članic varnostnega sveta OZN plus Nemčija), ki so na današnji dan pred dvema letoma dosegle svojevrsten mejnik v zgodovini odnosov med Zahodom in Iranom. Niti ZDA, ki dogovoru oporekajo predvsem na načelni ravni.

Nacionalni interesi

Donald Trump, ki je med predsedniško kampanjo napovedal odstop države od »najslabšega dogovora v zgodovini« in »največje zunanjepolitične katastrofe«, je po prihodu v Belo hišo svojo retoriko nekoliko ublažil. Aprila je v skladu s časovnimi roki celo podaljšal začasno odpravo ameriških sankcij proti Teheranu, a stališča do največje zunanjepolitične zapuščine svojega predhodnika kljub temu ni spremenil. Tako predsednik kot njegov državni sekretar Rex Tillerson sta prepričana, da je dogovor škodljiv za interese ZDA in da Iranu dolgoročno ne preprečuje gradnje jedrskega orožja. Predstavniki administracije opozarjajo, da Teheran kljub dogovoru ostaja eden glavnih sponzorjev terorizma na Bližnjem vzhodu, kjer so ameriški in iranski interesi največkrat v popolnem nasprotju.

Amerišli predsednik Donald Trump. Foto: AP/Evan Vucci


Trump je aprila odredil revizijo iranskega jedrskega dogovora, ki bo dala odgovor na vprašanje, ali je ta skladen z ameriškimi nacionalnimi interesi. Odločitev je razumljivo še povečala ugibanja o tem, ali je sporazum obsojen na propad. V ponedeljek se sicer izteče 90-dnevni rok, do katerega morajo ZDA potrditi, ali Iran spoštuje in uresničuje svoje zaveze. Pričakovati, je da bo to tudi storile in da bo ameriška administracija s kakršnimi koli enostranskimi potezami počakala do predstavitve ugotovitev revizije. 

Dolga pot do zaupanja

Največja vrednost zgodovinskega dogovora, so po njegovi sklenitvi poudarjali diplomati, je bilo ustvarjanje razmer za nastanek zaupanja. Pričakovanja njegovih avtorjev so se v tem pogledu le deloma uresničila. Naraščajoče zaupanje je videti predvsem v gospodarstvu. Nedavni, več milijard evrov vredni posel, s katerim francoski energetski velikan Total ponovno vstopa na iranski trg, po mnenju think tanka Chatham House signalizira samozavest multinacionalk za izboljševanje odnosov z Iranom in mednarodno skupnostjo. Je tudi pomembna priložnost za iranskega predsednika Hasana Rohanija, ki so mu volivci na majskih volitvah zaupali nov mandat, da izpelje svoje reformne načrte in s tem poveča podporo jedrskemu dogovoru, ki je bil tudi v Iranu tarča mnogih kritik.

Iranski predsednik Hasan Rohani. Foto: Reuters


Iranski diplomati opozarjajo, da je država z Rohanijevo ponovno izvolitvijo dokazala pripravljenost za krepitev stikov z Zahodom. Ali Akbar Salehi, eden glavnih iranskih pogajalcev pri pripravi jedrskega dogovora, je pred dnevi v Guardianu opozoril, da smo priča trenutku resnice, ko se bodo morale podpisnice sporazuma odločiti, ali bodo pokazale svoj dolgoročni angažma. Zdi se, da njegove besede niso bile namenjene ZDA, temveč predvsem evropski javnosti in predstavnikom EU, ki jih ameriško preizpraševanje dogovora pušča v precejšnji negotovosti, v položaju, ko ga morajo braniti.

Politična volja

Evropska unija, ki je med zahtevnim pogajalskim procesom odigrala vlogo koordinatorice, je Washington opozorila, da odstop od dogovora ni nikakršna rešitev in da njegova prihodnost ni odvisna zgolj od politične volje ZDA.

»Jedrski dogovor ne pripada samo eni državi, ampak mednarodni skupnosti,« je ta teden poudarila visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Federica Mogherini. Med novinarsko konferenco z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom je izrazila prepričanje, da imajo vse strani odgovornost, da ohranijo njegova določila v veljavi. Namen EU je, da doseže polno implementacijo dogovora pri vseh njegovih podpisnicah, je pojasnila Mogherinijeva. »Poskrbeli bomo, da se odnosi z Iranom razvijajo in da bodo uresničeni vsi deli dogovora«, kar vključuje tudi dvig posameznih sankcij proti državi.