Tiskane izdaje
Bruselj – Pred jutrišnjim začetkom vrha EU, na katerem naj bi bil potrjen dogovor Unije in Turčije o beguncih, so intenzivne diplomatske priprave terena za kupčijo, ki naj bi postala preobrat v bitki s krizo.
Pred končnico pogajanj na vrhu poskuša Evropska unija »nevtralizirati« številne kritike, ki opozarjajo na nezakonitost vračanja beguncev v Turčijo. Bruseljske pravne službe, znane po kreativnem tolmačenju prava EU, poskušajo zagotoviti, da bi bil predviden sistem vračanja beguncev stoodstotno skladen z mednarodnim in evropskim pravom. Na temelju predloga z vrha prejšnji teden bi za vsakega sirskega begunca, ki bo vrnjen v Turčijo z grških otokov, EU sprejela enega Sirca neposredno iz Turčije. »Vrnjeni bodo vsi,« razlagajo logiko dogovora v diplomatskih krogih.
Določen bo moral biti datum za začetek vračanja beguncev. Vse prosilce za azil, ki so prišli v Grčijo prej, bi premestili po članicah Unije. Da bi prosilce sploh lahko vračali iz Grčije, bi Turčija morala dobiti status tretje varne države. To pomeni, da bo ne glede na svoje geografske omejitve (status bi priznala le beguncem iz Evrope) morala beguncem iz Sirije zagotoviti status skladno z ženevsko konvencijo. Poleg tega beguncev ne bo smela vračati na območja, kjer bi bili ogroženi. Številne organizacije razglašajo vračanje v Turčijo za kršitev mednarodnega prava.
Prošnja za azil nedopustna, če prosilec že uživa zaščito
Zagovorniki »turške« rešitve odgovarjajo, da je Turčija v zadnjih letih bolje poskrbele za begunce kot članice EU, kakršni sta Bolgarija ali Grčija. V evropski komisiji zatrjujejo, da bo Unija imela trdno pravno podlago za vračanje beguncev. Tako direktiva o postopkih za priznanje mednarodne zaščite članicam omogoča, da prošnjo za azil štejejo za nedopustno, če prosilec v drugi državi (tako imenovani prvi državi azila) uživa zadostno zaščito, vključno z načelom nevračanja. Pogoj za vrnitev je, da ga je druga država (to je v grškem primeru Turčija) pripravljena sprejeti.
Vsakemu prosilcu naj bi bila zagotovljena individualna obravnava in pravica do pritožbe na odločitev o vrnitvi. Dogovor z Ankaro bo le začasen, imel naj bi nekakšen status sui generis. Njegov cilj je de facto zapreti pot čez Egejsko morje. Tistim, ki se bodo po njegovi uveljavitvi odločili za neregularno pot v Grčijo, naj bi bilo onemogočen, da sploh pridejo na vrsto za organizirano preseljevanje iz Turčije. Tako želijo begunce odvrniti od neregularne poti čez morje in tudi od tihotapce. Še več, po hitrejšem postopku bodo iz Grčije vrnjeni v Turčijo.
Turčiji so na vrhu sicer zagotovili »uporabo vseh sredstev v podporo zmogljivostim Grčije za vračanje neregularnih migrantov v Turčijo«. Glede načrta, ki bi dolgoročno predvidel preseljevanje velikega števila beguncev iz Turčije po članicah EU, podrobnosti še niso znane. Tema je po navedbah diplomatov »na mizi.«
Poleg vseh pravnih, političnih in moralnih zadržkih evropsko kupčijo s Turčijo obremenjuje še ciprsko vprašanje. To je cel kompleks odnosov, povezan s turško zasedbe severnega dela otoka in turškim nepriznavanja Cipra. Ciprski predsednik Nikos Anastasiedes je po pogovorih s predsednikom evropskega sveta Donaldom Tuskom opozoril, da je nesprejemljivo, če bi »breme odgovornosti za migracijsko krizo zvalili na moja pleča ali pleča Cipra«. Brez turškega izpolnjevanja pogojev se v Nikoziji niso pripravljeni strinjati z odprtjem novih poglavij v pristopnih pogajanjih EU in Turčije.
Gotovosti, da bo Turčija uresničevala zaveze, ni
Ker je Turčija od vstopa Cipra v Unijo leta 2004 zavračala izpolnjevanje zavez, denimo odprtje letališč in pristanišč za ciprska letala in ladje, se je EU leta 2006 odločila, da zamrzne osem pogajalskih poglavij. Med njimi sta, denimo, poglavji transport in carinska unija. V dosedanjih pristopnih pogajanjih je Turčija zaprla le eno od 35 poglavij, petnajst jih je odprtih.
Da bi bil dogovor sprejemljiv za vseh 28 članic, bi ga po Tuskovem mnenju morali še uravnotežiti. Članice so sicer načelno pripravljene sprejeti pospešek liberalizaciji vizumskega režima za Turčijo, a v nobenem primeru niso pripravljene na ublažitev pogojev. V več članicah se zmrdujejo, ker se vprašanje begunske kriza povezuje s celotnim spektrom turških odnosov z EU, ker se vnaprej obljublja denar in ker ni nobene gotovosti, da bo Turčija uresničevala zaveze. Pred še enim kriznim vrhom je gotovo le, da balkanska pot ostaja zaprta.
