Tiskane izdaje
Ljubljana – Italijanski referendum sproža ugibanja in napovedi o negativnih ekonomskih posledicah za Italijo in Evropo. Znova se rišejo črni scenariji o razpadu evra, ki bi ga lahko povzročila poreferendumska politična kriza in kolaps nekaterih italijanskih bank.
Tudi Gospodarska zbornica Slovenije je te dni v precej dramatičnem tonu opozorila na možne posledice referendumske odločitve za evrsko območje in izpostavila bojazen, da bi morebitna nova italijanska vlada »zavrnila evro in želela pospešiti svojo gospodarsko rast z uvedbo nove lire, pri čemer ne bi poravnali dolga na evrske obveznice.«
Finančni analitik Alte Invest Matej Šimnic pravi, da »podlaga za to bojazen sicer obstaja, vendar sami ne bi vlekli tako pesimističnih zaključkov. Referendum, ne glede na izid, odpira vrsto vprašanj, na katera je zdaj praktično nemogoče odgovoriti, obenem pa odločitev sama po sebi ne odloča tudi o prihodnosti Italije v evroobmočju. Trenutno je največja bojazen vlagateljev politična kriza, saj bi lahko ogrozila potek reševanja italijanskih bank.«
Problem tiči v bankah
Obseg slabih posojil v italijanskih bankah trenutno dosega vrtoglavih 360 milijard evrov, približno petino italijanskega BDP, reševalni načrt za izgubarske banke vključuje tudi vsaj petmilijardno dokapitalizacijo banke Monte dei Paschi di Siena. Največje vprašanje za Renzija ali pa njegovega naslednika je, kako rešiti kalvarijo bank, ki lahko preraste v sistemsko krizo evropskih razsežnosti. Z morebitno državno pomočjo bankam bi se že tako nevzdržni italijanski javni dolg še povečal, na drugi strani pa so dodaten velik politični izziv tudi nova evropska bančna pravila, ki zapovedujejo razlastninjenje lastnikov bančnih obveznic, kot smo mu bili priča v Sloveniji.
V takih razmerah »se predvsem tuji vlagatelji v tem trenutku nekoliko izogibajo sprejemati tveganje, ki ga predstavljajo volitve, zahtevana donosnost italijanskih obveznic pa se je v zadnjih tednih precej zvišala. Zahtevana donosnost, ki jo vlagatelji zahtevajo pri nakupu 10-letnih italijanskih državnih obveznic, se je namreč od najnižjih avgustovskih nivojev podvojila. Na drugi strani pa, absolutno gledano, trenutna raven zahtevanih donosov, ki je še vedno pod dvema odstotkoma, ne kaže, da bi vlagatelji pričakovali nepoplačilo italijanskih evrskih obveznic,« pripominja Šimnic, ki še ocenjuje, da »so obljube politikov eno, ekonomska realnost pa povsem nekaj drugega.«
Kaj bi »ne« lahko pomenil za Slovenijo
Italija je tretje največje gospodarstvo v evrskem območju in osmo največje na svetu – in tudi naša pomembna gospodarska partnerica. Kakšne bi bile lahko gospodarske in finančne posledice morebitnega padca Renzijeve vlade in morebitne še hujše bančne krize v tej državi za Slovenijo? V GZS so izračunali, da bi posledice nedeljskega refrendumskega »ne« Slovenijo prizadele preko manjšega izvoza blaga za investicije in končno potrošnjo in tudi prek manjšega posrednega izvoza preko drugih držav.
Po njihovih izračunih bi se lahko naš izvoz znižal tudi za 150 milijonov evrov, izpad pri turističnem izkupičku bi lahko znašal 80 milijonov evrov in bi najbolj prizadel slovenske hotelirje na Obali. Finančne družbe v lasti italijanskih lastnikov bi lahko omejile kreditno aktivnost v Sloveniji in s tem podražile ceno financiranja za podjetja in prebivalstvo, še ocenjujejo na zbornici. V italijanski lasti je največja tuja zavarovalnica pri nas, Generali, pa tudi banki Unicredit in Banka Koper.
Analitik Matej Šimnic je manj črnogled: »Slovenska in italijanska podjetja so se zgodovinsko gledano verjetno že zdavnaj navadila na politične pretrese, v določeni meri pa tudi položaj bank ni neko novo presenečenje. Razvoj in vpliv bančne krize na realno gospodarstvo bo tako predvsem odvisen od vlagateljev – ki bi se lahko tudi po volitvah izogibali Italiji –, in pa seveda varčevalcev. Slednji bi v primeru panike in strahu lahko čez noč precej poslabšali položaj italijanskih bank, to pa bi se hitro prelilo tudi v poslovanje podjetij. Vseeno ocenjujemo, da to ni osnovni scenarij in da se bodo tudi v primeru politične krize razmere dokaj hitro razrešile – oziroma da se bo hitro našla tudi rešitev za problematične italijanske banke,« je Šimnic povedal za Delo.
