Tiskane izdaje
Skopje svari pred incidenti na meji z Grčijo, kjer je blokiranih približno tisoč ekonomskih migrantov. Slovenija, Hrvaška, Srbija in Makedonija so prejšnji teden začele zavračati sprejetje ekonomskih migrantov. Združeni narodi opozarjajo, da so humanitarne razmere vsak dan slabše.
Na makedonski strani meje se povečuje navzočnost varnostih sil, migranti so blokirali železniško progo, nekateri med njimi pa gladovno stavkajo. Kot poroča makedonska televizija Telma, so si posamezni migranti iz Irana, Kurdistana in Pakistana s šivanko in sukancem v znak protesta zašili usta. Tako poskušajo sporočiti, da ne nameravajo odstopiti od nadaljevanja poti v države EU. Protest poteka mirno, le v nedeljo je migrant iz Irana grozil, da si bo z britvijo prerezal žile. Ko so mu policisti poskušali odvzeti britev, se je porezal po obrazu.
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je predsednika evropskega sveta Donalda Tuska opozoril, da obstaja velika nevarnost incidentov med begunci in migranti pa tudi med migranti in varnostnimi silami ter migranti in lokalnim prebivalstvom. V Skopju so namreč sledili ukrepom iz Ljubljane, Zagreba in Beograda ter začeli sprejemati samo begunce z vojnih območij.
Na grški strani meje blokirani ekonomski migranti onemogočajo dostop do meje približno 3000 beguncem iz Sirije, Iraka in Afganistana. Število domnevnih migrantov iz Irana, Pakistana in Bangladeša se je od četrtka do ponedeljka nekoliko zmanjšalo. Čeprav so nekateri v Makedonijo prestopili s pomočjo tihotapcev ljudi, veliko družin z otroki pa se je z meje vrnilo v Atene, prihajajo vedno novi migranti. Danes je v Makedonijo vstopilo 5797 beguncev.
Makedonija žrtev enostranskih odločitev
Ivanov je bil kritičen do EU zaradi njenega odnosa do beguncev, ker Makedonija trpi zaradi posledic določanja kvot, neregistriranja beguncev v Grčiji in sprejemanja enostranskih odločitev. Ivanov je še poudaril, da v Skopju ne morejo ravnati drugače kot druge države na balkanski begunski poti, ki so začele ločevati med begunci in ekonomskimi migranti, saj bi to povzročilo dodaten pritisk na finančne in druge zmogljivosti države. Tuska je spomnil, da Makedonija še ni dobila sredstev za reševanje krize, ki so ji bila že večkrat obljubljena. Ivanov je Tuska zaprosil za dodatno podporo EU, tudi za večjo angažiranost Frontexa na grški meji. Ivanov je še opozoril, da bodo samo stroški za dodatne varnostne sile dosegli deset milijonov evrov.
Tusk se je izgovoril, da še ni znan natančen obseg potreb, Makedoniji pa je obljubil pomoč, ki bo ustrezala ravni izzivov, s katerimi se spopadajo v Skopju. Po njegovem mnenju mora EU pomagati tranzitnim državam na prvi liniji in podpreti Zahodni Balkan, če hoče ohraniti schengensko območje, čeprav je njen glavni cilj zmanjšati val beguncev, ne le olajšati njihov tranzit. Tusk je podporo obljubil tudi v Beogradu, kjer je poudaril, da begunska kriza ni nastala v Srbiji in da si EU prizadeva povečati nadzor na svojih zunanjih mejah v Grčiji.
Makedonija je na meji z Grčijo že začela prva dela za postavitev žične ograje, začasno pa je pripravljena sprejeti do dva tisoč beguncev. Srbija je pripravljena pomagati sosednjim državam, vendar pričakuje tudi obsežno rešitev s strani EU. Prek vzhodnega Egejskega morja v Grčijo še prihajajo množice beguncev in migrantov, večina pa namerava pot nadaljevati proti zahodni in severni Evropi.
