Tiskane izdaje
Po pričakovanjih so na vrhu podprli načrt predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja za zagon investicij in rasti v EU. Tako so se zavzeli za čimprejšnjo ustanovitev sklada, ki bo predvidoma začel delovati junija in naj bi s kapitalom, vrednim 21 milijard evrov, v prihodnjih treh letih »mobiliziral« za 315 milijard evrov naložb. Poleg tega pričakujejo zaveze o intenziviranju strukturnih reform in nadaljevanje urejanja javnih financ.
»To troje skupaj je naša strategija za pospešitev gospodarskega okrevanja,« je povedal Tusk. Kombinacijo ukrepanja na treh ravneh je Juncker menda imenoval magični trojček.
Voditelji so se seznanili z namero komisije, da prispevke članic v kapital sklada za strateške investicije ne bo štela v primanjkljaj v okviru ocene javnih financ po paktu stabilnosti. To pa da mora biti v skladu s prožnostjo, predvideno v njem. Poudarili so tudi, da bo sklad »dopolnjeval in nadgrajeval obstoječe programe EU«. Tako so odgovorili na strahove mlajših članic, tudi Slovenije, da bi Junckerjev lahko načel programe za pomoč manj razvitim (kohezija).
Sicer je predvideno, da z investicijskimi dejavnostmi ne bi čakali do sprejetja vse zakonodaje in začetka delovanja sklada predvidoma junija. »To, kar najbolj šteje, je začetek čimprejšnjega delovanja,« je ocenil francoski predsednik François Hollande. Evropska investicijska banka (EIB) naj bi že januarja 2015 začela izvajati dejavnosti s svojimi sredstvi.
Nemška kanclerka Angela Merkel pa je izrazila zadovoljstvo, da bo sklad deloval v okviru EIB. S tem naj bi bilo v skladu z njenimi pravili zagotovljeno, da se projekti ne bodo financirali politično, marveč po gospodarskih merilih.
Pred Slovenijo še veliko dela
Slovenijo, ki je v Bruselj že poslala prvi seznam projektov (drugi tir Divača−Koper, 3. razvojna os, plinovod ...) , čaka še veliko dela in bolj konkretna izbira. »Zagotovo bodo prednostni izvedljivi projekti s pripravljeno dokumentacijo,« je po vrhu povedal slovenski premier Miro Cerar. Napovedal je, da bo kmalu po novem letu znano, kateri projekti so že v tej fazi. Nato da bodo vložili veliko energije v njihovo izvajanje.
Tudi Cerar pripisuje velik pomen temu, da bi Junckerjev sklad začel delovati čim prej. Tako bi izkoristili vzdušje, spodbudili investitorje in ne bi izgubili zagona. Glede izbora evropskih projektov je sicer še vedno veliko nerešenih vprašanj. Ni jasno, kako bodo upoštevana geografska in sektorska merila za financiranje. Slovenija odločitve, ali bo sama namenila kaj denarja za Junckerjev sklad, še ni sprejela.
Cerar je opozoril, da bi se projekti, ki ne bodo sprejeti v Junckerjev načrt, lahko financirali na kak drug način, in omenil nedavni obisk kitajske delegacije v Sloveniji.
Tusk: Rusija strateški problem za EU
Glede Rusije bo Unija še vztrajala pri politiki sankcij. »Sprejete so bile iz nekih razlogov. Dokler razlogi ne bodo odpravljeni, bodo sankcije veljale,« je pojasnila Merklova. Od Rusije sicer zahtevajo spoštovanje sporazuma iz Minska, sklenjenega septembra. Tako da ne zadošča le premirje, uresničene morajo biti tudi druge točke sporazuma.
Tudi Tusk je prepričan, da bodo odnosi z Rusijo, ki je v njegovih očeh strateški problem za Unijo, še dlje časa pod vplivom ukrajinske krize. »Danes še nismo optimisti, moramo biti realisti. To zahteva dolgoročno strategijo,« je povedal. Velik izziv da ni samo odnos Rusije do Ukrajine, marveč tudi do EU. Voditelji so sicer izrazili pripravljenost za nadaljnjo pomoč, a v skladu s pogojevanjem (ugodna posojila v zameno za reforme) v režiji IMF.
TTIP že prihodnje leto
Na vrhu so med drugim pozvali evropsko komisijo, naj oživi delo na področju digitalnega notranjega trga in naj pred marčevskim vrhom predstavi celovit predlog o energetski uniji. Po stališču evropskega sveta bi si ZDA in EU morali prizadevati, da bi pogajanja o čezatlantskem trgovinsko-investicijskem sporazumu (TTIP) končali že prihodnje leto.
Zavzeli so se tudi za napredek v bitki proti izogibanju plačevanju davkov. Luksemburški premier Xavier Bettel je ob robu vrha sporočil, da bodo evropski komisiji izročili vse podatke o razvpitih davčnih sporazumih s korporacijami, ki so povzročili afero Luxleaks.
