Eni bi ven, drugi pa noter

»Brexit je porušil Porošenkove načrte v Bruslju,« je bil naslov članka v časniku Ukrajinska pravda, v katerem so opisali­ nenadno spremenjen urnik včerajšnjih srečanj ukrajinskega predsednika Petra Porošenka z najvišjimi predstavniki Evropske unije. Toda v Kijevu se bojijo, da bo nedavna odločitev Otočanov o slovesu od EU imela tudi dolgoročnejše posledice za »evroatlantske« perspektive njihove države.

Evropski voditelji niso odpovedali srečanj z ukrajinskim voditeljem, le prestaviti so jih morali na popoldne in zvečer, saj je delovni zajtrk, na katerem bi se moral ukrajinski gost pogovarjati s predsedniki­ evropskega sveta Donaldom Tuskom, evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, evropskega parlamenta Martinom Schulzem in evropsko »zunanjo ministrico« Federico Mogherini, zaradi pomembnejših obveznosti gostiteljev odpadel. Samo Tusk je moral pred včerajšnjim bruseljskim kosilom s Porošenkom skočiti »zgolj« na nujna sestanka k predsedniku ­Françoisu Hollandu v Pariz in kanclerki Angeli Merkel v Berlin, je za ukrajinsko agencijo Ukrinform povedal neimenovani evropski ­diplomat.

Toda v Kijevu se bojijo, da je ta mali zaplet, ki ga je britansko slovo od EU povzročilo ukrajinskemu predsedniku, le malenkost v primerjavi z njegovimi dolgoročnejšimi posledicami za Ukrajino. »Po mojem se zaradi brexita politika do Ukrajine ne bo obrnila na glavo, toda lahko ga začnejo uporabljati kot resno palico za pretepanje tistih, ki zagovarjajo evropsko integracijo,« je za agencijo Reuters povedal poslanec vladajočega Bloka Petra Porošenka Serhij Leščenko. Ukrajinski premier Vladimir Grojsman je pred kratkim optimistično napovedal, da bo njegova država v naslednjih desetih letih postala članica EU, toda bolj od morebitne upočasnitve postopka evropskega priključevanja je zdaj v ospredju skrb Ukrajincev, da bodo zaradi brexita ostali brez napovedanih vizumskih olajšav z EU. Ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin je pred dnevi dejal, da se bo zaradi izidov britanskega referenduma razprava o brezvizumskem režimu med Ukrajino in EU morda začela kak mesec kasneje, toda na koncu bodo v Bruslju po njegovem kljub vsemu odpravili vizume za ukrajinske državljane.

Ukrajina kot nadomestilo za Veliko Britanijo

Niso vsi tako optimistični. Po mnenju poslanca vladajoče stranke in vodje ukrajinske delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope Vladimirja Arjeva je britanska odločitev povzročila pravi »potres«, odprava njegovih posledic pa bo dolgo trajala. »Povsem mogoče je, da bodo počasi začeli odpravljati sankcije proti Rusiji, uvedba brezvizumskega režima z Ukrajino, Gruzijo in Turčijo pa bo preložena za nedoločen čas,« meni Arjev. A brexit bi lahko bil tudi priložnost tako za EU kot Ukrajino, je prepričana njegova kolegica, neodvisna poslanka Hana Hopko. V zapisu o britanskem referendumu, ki ga je na facebooku naslovila »Britanija izstopa, Ukrajina vstopa? Rešiti Evropo kot kontinent«, je pozvala Berlin, naj začne igrati aktivnejšo vlogo, saj lahko zdaj Evropa, ki je izgubila Veliko Britanijo, dobi Ukrajino. Njena parlamentarna kolegica Irina Heraščenko iz vladajočega Bloka Petra Porošenka pa se boji, da se bo zgodilo ravno nasprotno in da se bo po britanskem referendumu Unija zaprla sama vase.

»Ker zaradi resnih notranjih problemov upada priljubljenost sedanjih evropskih voditeljev, se morajo ti osredotočati na razmere znotraj EU. Zato bodo ignorirali vse, kar se dogaja zunaj Unije,« je prepričana prva podpredsednica vrhovne rade. Toda kljub negativnim posledicam, ki jih bo imel brexit za njeno državo, se ta po njenih besedah ne bi smela vdati v usodo. »Borili se bomo za našo evroatlantsko prihodnost, ker za Ukrajino ni druge poti.«