Tiskane izdaje
Tik pred Erdoğanovo prisego so iz parlamenta odkorakali poslanci opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP), ki zdaj že novemu predsedniku očitajo kršitve ustave, ker takoj po zmagi na predsedniških volitvah, na katerih je pobral 52 odstotkov glasov, ni odstopil s čela vlade.
Ostro politično polarizacijo v Turčiji je danes dokazalo tudi dejanje enega izmed poslance CHP, ki je v predsednika parlamenta Cemila Cicka, člana vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), vrgel besedilo notranje ureditve. Poslanci AKP so to pospremili z glasnimi izrazi neodobravanja.
Člani druge opozicijske stranke, Stranke nacionalistične akcije (MHP), pa Erdoğanu danes ob prisegi niso zaploskali, piše STA.
Predsedniški mandat traja pet let. Šestdesetletni Erdoğan bo na njem nasledil Abdullaha Güla, s katerim sta pred leti skupaj ustanovila vladajočo AKP, ki ima islamistične korenine. Kot predsednik države je moral Erdoğan, kot pred njim Gül, izstopiti iz stranke, ki jo je doslej vodil.
Za njegovega naslednika na čelu AKP so včeraj izvolili zunanjega ministra Ahmeta Davutogluja in mu tako odprli pot na položaj predsednika vlade, na katerega ga bo Erdoğan po napovedih imenoval že danes. V petek je nato pričakovati oblikovanje nove vlade, dodaja STA.
Erdoğan je turško vlado vodil od leta 2003, predsedniškemu položaju, ki je bil doslej pretežno ceremonialen, pa namerava podeliti več pristojnosti. Tako je že napovedal reformo ustave, s čimer bi v Turčiji uvedli predsedniški sistem. V prisegi je sicer danes obljubil, da bo zavezan ustavi, vladavini prava, demokraciji, načelom reform Atatürka in načelom laične republike, še piše STA.
