EU in begunska kriza: premika se, a po polžje

Bruselj – Evropska unija je bila pred letom povsem nepripravljena na izbruh begunske krize, zato je bil odziv njenih institucij in članic bolj ali manj kaotičen. Ena od posledic je, da je bil na več notranjih schengenskih mejah spet vpeljan nadzor potnikov.

Kljub temu evropsko komisijo razvoj v zadnjih mesecih navdaja z zmernim optimizmom. Položaj je vsaj za silo pod nadzorom, tudi v Grčiji kot najšibkejšem členu. »Bolje smo pripravljeni, Evropa ne bo presenečena,« je o scenarijih novih kriz zatrdil evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Prelomnici v boju s krizo sta bili zaprtje balkanske poti in predvsem marčevska kupčija s Turčijo. V mesecih pred njo je v povprečju prišlo na grške otoke 1740 ljudi na dan, oktobra lani kar 7000. Dnevno povprečje od letošnjega junija znaša le še 85.

Begunci in migranti praviloma obtičijo v Grčiji, saj se stežka prebijajo naprej po Balkanu. Na grških tleh jih je okoli 60.000. Na otokih je po podatkih evropske komisije 13.863 migrantov, skoraj dvakrat več, kot je zmogljivosti za njihov sprejem. Zaradi nevarnih razmer, denimo v centru na Lezbosu, kjer je izbruhnil požar, v grški vladi napovedujejo, da bodo razbremenili otoke in spet v večjem številu vozili migrante na celino. Drugim članicam očitajo, da so soodgovorne za položaj, ker ne izpolnjujejo zavez o sprejemu beguncev.

Sistem ne deluje po načrtih

Leto dni po sprejetju kvot za premestitev 160.000 prosilcev za azil iz najbolj obremenjenih članic, kakršni sta Grčija in Italija, sistem še zdaleč ne deluje po načrtih. V enem letu je bilo premeščenih le 5651 ljudi. Avstrija, Danska, Madžarska in Poljska doslej niso sprejele niti enega. Slovenija je sprejela 14 prosilcev iz Italije in 60 iz Grčije. V evropski komisiji upajo, da je septembra projekt končno dobil zagon, saj je bilo premeščenih največ ljudi doslej, že več kot 1200. Pri neposrednem preseljevanju beguncev s kriznih območij je uspeha več: preseljenih je bilo 10.695 ljudi od 22.504 načrtovanih.

Ker so migranti prišli na grške otoke iz Turčije, je pogoj za obvladovanje toka sodelovanje z Ankaro. Po sklenitvi pakta EU-Turčija je eden od ciljev, uničiti poslovni model tihotapcev, dosežen. Tudi število smrtnih žrtev v Egejskem morju se je hitro znižalo: z 270 lani na 11 po sklenitvi pakta z Ankaro. Vračanje migrantov z grških otokov v Turčijo sicer poteka po polžje, doslej je bilo vrnjenih le 578 ljudi. Med glavnimi razlogi je pomanjkanje kadra na otokih. K težavam so pripomogle druge članice, ki niso izpolnile obljub o napotitvi strokovnjakov.

Poleg tega v Grčiji v pritožbenih postopkih zavračajo vrnitev prosilcev za azil v Turčijo, ker da ta ni tretja varna država, ki bi vrnjenim zagotovila pripadajoče pravice. Po drugi strani v Bruslju ugotavljajo, da Turčija izpolnjuje zaveze iz begunskega pakta in da se usklajene operacije nadaljujejo ne glede na težek položaj po julijskem spodletelem udaru. Tudi Unija pospešeno izpolnjuje finančne zaveze o pomoči beguncem v Turčiji. Od obljubljenih 3 milijard za letos in prihodnje leto je bilo dodeljenih 2,39 milijarde, 467 milijonov je že bilo izplačanih.

Neomajna Ankara

Najbolj kočljivo ostaja vprašanje odprave vizumov za turške državljane. Skladno s paktom bi Unija morala liberalizirati vizumski režim do konca junija, če bi Ankara izpolnila vse pogoje. Tega Turčija ni naredila in niti konec oktobra kot nadomestni rok ni več videti uresničljiv. Iz Ankare so poleti prihajale grožnje, da ne bodo več spoštovali pakta, če ne bo odprave vizumov. Toda Unija v zahtevi po prenovi protiteroristične zakonodaje, ki jo v Turčiji zlorabljajo za pregon kritikov, ostala neomajna. Kompromisa, ki bi zadovoljil obe strani, še ni na obzorju.

Od celotnega uspeha pri obvladovanju položaja na območju Egejskega morja in v Grčiji je odvisen prihodnji režim na več notranjih schengenskih mejah. Avstriji, Danski, Nemčiji, Norveški in Švedski se bo namreč 11. in 12. novembra izteklo polletno obdobje, v katerem so lahko podaljšale izvajanje nadzora na notranjih mejah schengna ali njihovem delu. Razlog za prvo uporabo tega ukrepa so bile velike pomanjkljivosti v nadzoru zunanje meje v Grčiji. Evropska komisija je sicer presodila, da vseh pet držav opravlja nadzor v okviru postavljenih pogojev in omejitev.

To polletno obdobje se lahko podaljša še trikrat do skupnega obdobja dveh let. V evropski komisiji si želijo, da bi schengen čim prej spet začel normalno delovati. Izjemni ukrepi bi se po njihovem cilju iztekli že konec leta, »če bo splošen položaj dopuščal«. Začetek delovanja skupne mejne in obalne straže vidijo kot enega od ključnih korakov za varovanje zunanje meje v EU. Iz Avstrije so že prišli namigi, da si tamkajšnji notranji minister Wolfgang Sobotka želi podaljšati nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko.