Tiskane izdaje
Bruselj – EU in ZDA so danes po napornih pogajanjih danes vendarle dosegle dogovor o novem sporazumu o čezatlantski izmenjavi osebnih podatkov, ki bo nasledil oktobra razveljavljeni varen pristan (v angleščini Safe Harbour), je sporočila evropska komisija.
»Nasvidenje Safe Harbor! Dosegli dogovor o novem okviru varovanja podatkov med EU in ZDA,« je tvitnila evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova.
Novi dogovor, ki ga morajo države članice EU še potrditi, po navedbah Jourove ščiti temeljne pravice Evropejcev in zagotavlja pravno gotovost podjetjem, tako da izpolnjuje zahteve Sodišča EU. Kot je še pojasnila komisarka, so ZDA prvič sprejele zaveze, da bo dostop oblasti do podatkov »jasno omejen ter bo vseboval varovalke in mehanizme za preverjanje«.
Velika podjetja lahko lažje zadihajo
Trimesečni rok za dogovor se je iztekel z 31. januarjem in podjetja bi se brez novega dogovora znašla v pravni negotovosti, poroča Slovenska tiskovna agencija.Tu gre za okoli 4000 ameriških podjetij, med njimi spletne gigante, kot sta Google in Facebook, ki osebne podatke državljanov EU hranijo in obdelujejo v ZDA, kjer pa po oceni Sodišča EU niso ustrezno varovani.
Kot rok za sklenitev novega dogovora, ki bo nasledil varni pristan, je odbor, ki povezuje vse organe držav članic EU, pristojne za zaščito osebnih podatkov, določil 31. januar, v nasprotnem primeru pa zagrozil z usklajenimi ukrepi proti ameriškim podjetjem.
Dogovor je bil še posebej pomemben za velika podjetja. Foto: Dado Ruvić/Reuters
Ta so se v vmesnem času zanašala na alternativne mehanizme za izmenjavo podatkov, ki zagotavljajo zaščito podatkov s standardnimi pogodbenimi določbami in zavezujočimi poslovnimi pravili. A v sredo naj bi evropski regulatorji odločili, ali bi bilo treba to prakso omejiti, piše bruseljski spletni bilten EUobserver, ki ga povzema STA.
Problem naj bi bilo predvsem zaupanje oziroma pomanjkanje zaupanja, saj evropska stran − v luči preteklih razkritij o masovnem nadzoru spletnih in telefonskih komunikacij, za katere je odgovorna ameriška agencija za nacionalno varnost − ni bila prepričana, da bodo Američani nov dogovordejansko v celoti spoštovali, piše EUobserver.
Jourova prepričana v učinkovitost dogovorjenega
Podjetja naj bi po novem mehanizmu spoštovala pravila o varovanju podatkov, kar bo nadzorovalo ameriško ministrstvo za trgovino. Za nespoštovanje pravil podjetjem grozijo sankcije in izključitev iz sheme izmenjave podatkov. Število pogojev za podjetja, ki želijo posredovati podatke partnerskim podjetjem, pa se bo postopoma povečalo.
Danes sklenjeni dogovor bo tudi omogočal posameznikom, da pristojnim oblastem sporočijo sum, da so bili njihovi podatki zlorabljeni. Če podjetje ne bo rešilo spora s stranko, bodo lahko državljani to sporočili pristojnim oblastem v EU, ki bodo zadevo preučile skupaj z ameriškimi kolegi.
Jourova je na novinarski konferenci v Strasbourgu dejala, da so državljani EU z novim dogovorom dobili »zadosti možnosti«, poleg tega bosta obe strani izvajanje novega sporazuma preverjali vsako leto. »Na rešitev težav ne bomo več čakali 13 let ampak lahko to storimo takoj,« je poudarila komisarka.
Komisarka pričakuje, da bodo dogovor lahko začeli uresničevati kakor hitro bo mogoče, morda že v treh tednih.
Snowdnova razkritja in Schremsova tožba
Dogovor je bil še posebej pomemben za velika podjetja, kot so Google, Facebook in Amazon, ki Evropejcem nudijo spletne storitve, nato pa njihove osebne podatke hranijo na strežnikih v ZDA.
Foto: Dado Ruvić/Reuters
A po razkritjih žvižgača Edwarda Snowdna leta 2013 o tem, kako obsežen je v resnici nadzor ameriške agencije za nacionalno varnost NSA, je ta sistem postal tarča kritik.
Borec za varovanje osebnih podatkov, Avstrijec Max Schrems (intervju z njim lahko preberete TUKAJ), je nato na Irskem vložil tožbo proti Facebooku, ker prek hčerinske družbe na Irskem osebne podatke evropskih uporabnikov pošilja na strežnike v ZDA, kjer pa ni zagotovljena ustrezna zaščita.
Irsko višje sodišče je nato za mnenje prosilo Sodišče EU, ki je v začetku oktobra lani razsodilo v prid tožnika in odločbo evropske komisije iz leta 2000 o varnem pristanu razglasilo za neveljavno ter neskladno z evropsko zakonodajo, še piše STA.
