Tiskane izdaje
Ko so konec novembra iz evropske komisije sporočili, da so začeli uradna postopka zaradi suma netransparentnosti in sporne državne pomoči pri načrtovanem madžarsko-ruskem projektu razširitve edine madžarske jedrske elektrarne Paks, so v Budimpešti kljubovalno odvrnili, da se ne bodo uklonili bruseljskim dvojnim standardom.
Projekt bomo nadaljevali, je bil odločen premier Viktor Orbán, a v nekaj drobnih, v zadnjem času objavljenih uradnih informacijah so bili namigi, da projektu vseeno ne gre najboljše. Ko je zadnji dan lanskega novembra s posebnim gostom, prvim namestnikom generalnega direktorja ruske državne družbe Rosatom Kirilom Komarovom v Budimpešti odpiral mednarodno konferenco Atomex-Europe, je Attila Aszódi, ki v madžarski vladi vodi projekt razširitve Paksa, zatrdil, da Madžarska še vedno načrtuje začetek del leta 2018. Bil je precej bolj umirjen in spravljiv od svojega šefa Viktorja Orbána, ki je Bruselj obtožil, da uporablja dvojne standarde, evropski komisiji pa očital, da zgolj zastopa interese evropskih družb.
Po Aszódijevih besedah se v Budimpešti »veselijo izsledkov preiskave komisije«, saj so prepričani, da pri sklepanju poslov z Rusi niso naredili nič narobe. V Bruslju preverjajo dva očitka o nepravilnostih pri sklenitvi meddržavnega sporazuma, ki sta ga Budimpešta in Moskva podpisali januarja 2014, v njem pa se je Rosatom zavezal, da bo v Paksu, ki s štirimi »sovjetskimi« reaktorji zagotavlja okoli 40 odstotkov električne energije v državi, zgradil dva nova reaktorja, za kar bo ruska država odštela 10 milijard evrov dolgoročnega posojila. Prvi je dvom o transparentnosti posla, za katerega niso objavili razpisa, drugi pa sum, da je vlada v Budimpešti za projekt odobrila neupravičeno državno pomoč, saj bi po pogodbi z ruskim posojilom plačali le 80 odstotkov projekta, preostalo četrtino, 2,5 milijarde dolarjev, pa bi prispevala Madžarska oziroma njeni davkoplačevalci.
Orbánova pregovorna sreča
Po prvih madžarskih odzivih na bruseljsko preiskavo so analitiki ugotovili, da Orbán ne bo popustil. Čeprav je komisija pozvala Madžarsko, naj zaustavi projekt, dokler poteka preiskava, je šef njegovega kabineta János Lázár zatrdil, da bodo priprave na gradnjo potekale po načrtih, vlada pa da je pripravljena braniti projekt tudi po sodni poti. Novinarka spletišča Intellinews Olesia Oleško je pred kratkim pokazala, da lahko takšna odločitev Madžarsko drago stane. Če bi komisija ugotovila, da je madžarska vlada kršila pravila transparentnosti razpisa ali dodelila nedovoljeno državno pomoč, lahko kazen znaša tudi 10 odstotkov vrednosti projekta.
Toda čas je tudi denar, bruseljski postopki trajajo, pritožbe in pogajanja jih še zavlečejo, medtem pa se bo uresničeval Orbánov priljubljeni načrt zagotovitve energetske neodvisnosti države. »Preden bo evropsko sodišče izreklo zadnjo besedo, bo polovica projekta že zgrajena. Kolikor ga poznam, bi se odločil za takšno strategijo, saj verjame v svojo pregovorno srečo,« je zapisala komentatorka spletišča Hungarian Spectrum Eva Balogh.
Priložnost za dvig priljubljenosti
Po njenem bi madžarski premier spor z Brusljem izrabil še za dodaten dvig priljubljenosti med prebivalci, ki so že tako prepričani, da jih hočejo zlobni tujci uničiti. Toda kljub temu se zdi, da so projekt zaustavili ali vsaj upočasnili, je ugotovila vedno dobro obveščena komentatorka, katere bistro oko je v dolgočasnih uradnih noticah, ki so bile objavljene tik pred novim letom, opazilo, da državni denar, ki je bil namenjen projektu razširitve jedrske elektrarne, prerazporejajo oziroma ga sploh ne podeljujejo.
To je bilo vsekakor lepo božično darilo za madžarsko-ameriškega filmskega producenta Andrewa Vajno, čigar nacionalni filmski sklad je dobil dodatnih skoraj 27 milijonov evrov, ki so bili sprva namenjeni za dokapitalizacijo družbe, posebej ustanovljene za projekt Paks II. Potem pa je na zadnji dan minulega leta prišla v javnost še kratka novica, da so odpovedali kakih milijon evrov vreden razpis za izvedbo treh študij o vključljivosti novih reaktorjev v obstoječ sistem, ker družba, ki izvaja projekt, »ne bo mogla podpisati pogodb«.
Eva Balogh je prepričana, da Orbán ne bi popustil pod pritiski iz Bruslja, zato je našla razlog za nepričakovane odpovedi razpisov in prerazdeljevanje denarja na drugem koncu te zgodbe: v Rusiji. Opozorila je, da bi za Paks II morala odšteti posojilo ruska državna banka Vnešekonombank, a se je zdaj tudi sama znašla v finančnih težavah, njeno reševanje pa utegne Kremelj stati kar 18 milijard dolarjev. »Če bo Paks II odpovedan, se bo to zgodilo le, če Rusija ne bo sposobna posoditi Madžarski od 10 do 12 milijard evrov,« je prepričana komentatorka.
