Tiskane izdaje
Bruselj - Evropska unija je dokončno ratificirala pariški podnebni sporazum. Nekaj ur zatem, ko je v njegovo ratifikacijo slovesno privolil evropski parlament, ga je uradno ratificiral Svet EU. Listino bodo v Združeni narodih v New Yorku deponirali v petek, 7. oktobra. S tem dnem bo dokument tudi stopil v veljavo.
»Združeno je Evropa naredila vse, kar je mogoče, da bi pospešila postopek in vdahnila življenje v pariški sporazum. Privolitev Sveta le nekaj ur po sprejeti odločitvi [v parlamentu] dokazuje našo predanost dani obljubi ... Skupno smo lahko ponosni na ta dosežek,« je povedal predsedujoči Svetu László Sólymos, sicer slovaški minister za okolje.
Države članice bodo sporazum ratificirale ali skupaj z EU, če bodo pravočasno opravile nacionalne postopke, ali pa nekoliko pozneje.
Pariz (naj) ne bo kot kjotski protokol
Med parlamentarci je bila o ratifikaciji dosežena visoka stopnja soglasja: 610 jih je glasovalo za, 38 proti, 31 je bilo vzdržanih. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je zatrdil, da EU spreminja svoja prizadevanja o podnebju v konkretno ravnanje. Kljub velikim besedam bilanca EU v ratifikacijah ni najbolj rožnata. Do zdaj je postopke ratifikacije doma končalo le sedem članic: Avstrija, Francija, Madžarska, Malta, Nemčija, Portugalska in Slovaška.
Če prejšnji teden na pogajanjih članic ne bi bilo preboja glede skupne potrditve, je EU grozila polomija. Zgoditi bi se utegnilo, da bi sporazum pred podnebno konferenco novembra v Marakešu ratificiralo dovolj držav in da Unije na prvem zasedanju njegovih pogodbenic ne bi bilo. Pred EU so postopke končale ZDA, Kitajska, Indija ... Sporazum bo začel veljati z ratifikacijo v najmanj 55 podpisnicah, ki so odgovorne za najmanj 55 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Številčna meja je že dosežena, pri izpustih pa je svet kljub ratifikaciji v velikih onesnaževalkah šele pri 52 odstotkih.
Slovenska ratifikacija do vrha v Marakešu
Postopek uveljavitve kjotskega protokola, ki je bil pri zavezah o nižjih izpustih bolj ali manj omejen na razviti svet - ZDA niso sodelovale v njem - in se izteče leta 2020, je trajal kar osem let. Slovenija naj bi ratificirala pariški sporazum do vrha v Marakešu.
Njegov glavni cilj je omejitev globalnega segrevanja na precej pod dve stopinji v primerjavi s predindustrijsko dobo. Pravo uresničevanje se bo začelo šele leta 2020. Razviti svet bo moral izpolniti obljube o naložbah v višini sto milijard dolarjev, s katerimi bo državam v razvoju v Afriki in drugih delih sveta olajšal prehod k tehnologijam z manj izpusti. EU je bila sicer med glavnimi akterkami v prizadevanjih za čim ambicioznejše cilje glede podnebja v Parizu. Sama se je zavezala, da bo do leta 2030 znižala izpuste, glede na leto 1990, za 40 odstotkov.
