Tiskane izdaje
Bruselj − Četudi je evropska komisija začela postopek proti Poljski glede spoštovanja pravne države, je bila v bruseljskih sporočilih opazna želja po konstruktivni rešitvi brez odvečnega napenjanja mišic in retoričnega zaostrovanja.
Očitno je, da Bruselj nima na voljo učinkovitih mehanizmov za »spreobračanje« članic, ki kršijo opevane vrednote EU. Ko so leta 2000 v avstrijsko vlado vstopili svobodnjaki Jörga Haiderja, so bile polletne diplomatske »kvazisankcije« bolj polomija kot uspeh. Do ravnanja madžarskega premiera Viktorja Orbána, ki prihaja iz najmočnejše politične skupine EU, desnosredinske Evropske ljudske stranke, so pokazali veliko razumevanja. Tudi drugi izpadi, denimo francoske deportacije Romov v času predsednika Nicolasa Sarkozyja, so bili pometeni pod preprogo.
Sodniški zapleti
Poljska je prva članica EU, ki bo obravnavana v okviru mehanizma za ukvarjanje s sistematičnimi grožnjami državi. Evropska komisija ga je sprejela spomladi 2014 kot odziv na procese, ki so se dogajali na Madžarskem. Komisarji so opravili zgolj orientacijsko razpravo o razmerah na Poljskem, v prvi fazi naj bi Bruselj podal oceno položaja. Mehanizem v drugi fazi predvideva še oblikovanje priporočil članici s časovnimi roki. Če zadeva ne bi bila zadovoljivo rešena, bi lahko bil sprožen postopek po 7. členu lizbonske pogodbe, ki lahko pripelje do odvzema glasovalnih pravic.
Komisarji so se največ ukvarjali z razmerami na poljskem ustavnem sodišču. Na njem so se v zadnjih mesecih dogajali veliki zapleti, zaradi katerih je paralizirano. Zakonodajalec je tik pred oktobrskimi volitvami imenoval pet ustavnih sodnikov. Trije bi zasedli sedeže, ki so bili izpraznjeni do konca njegovega mandata. Dva bi prišla na vrsto pozneje, v času mandata novega parlamenta. Po zmagi nacionalkonservativne stranke Pravo in pravičnost (PiS) je novi zakonodajalec sprejel odločitev, da lahko prekliče imenovanje. To so storili in nato imenovali pet novih ljudi.
Poleg tega so skrajšali mandat predsednika in podpredsednika sodišča z devetih na tri leta. Mandati sodnikov na obeh položajih bi se morali končati v treh mesecih po uveljavitvi reforme. Ustavno sodišče je decembra lani presojalo o obeh primerih imenovanj. Ugotovilo je, da so bila imenovanja le treh od petih sodnikov ob koncu prejšnjega mandata skladna z ustavo. V drugi sodbi so ugotavljali, da bi novi parlament lahko na novo imenoval le dva sodnika in ne vseh petih, saj so bili trije prej imenovani zakonito. Tudi skrajšanje mandatov predsednika in podpredsednika da ni veljavno.
Medijske skrbi
Po tolmačenju evropske komisije bi poljski predsednik Andrzej Duda, ki prihaja iz PiS, moral potrditi tri ustavne sodnike iz »starega« svežnja. Tega ni naredil. Še več, potrdil je pet novih sodnikov. »Zdi se, da je ustavno sodišče sprejelo odločitve, ki jih druge državne institucije ne spoštujejo,« je opozoril podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans. Poleg tega so pred novim letom sprejeli odločitev, da mora ustavno sodišče po novem sprejemati odločitve z dvema tretjinama glasov. Tako bo njegova vloga še bolj omejena.
Tudi nova zakonodaja o javnih medijih je razlog za zaskrbljenost Bruslja, saj sta z njo poljska RTV in tiskovna agencija PAP neposredno pod vladnim nadzorom. Nizozemski socialdemokrat Timmermans v prihodnjih tednih pričakuje konstruktivno razpravo in rešitve, dosežene v pogovorih s poljsko vlado. Sam je doslej dobil izzivalne odgovore na svoja pisma Varšavi, v katerih so ga predstavniki poljske vlade obtoževali vpletanja v poljske notranje zadeve, mu očitali nepoznavanje zadev in omenjali njegovo levičarsko usmerjenost.
Negotovost
V Bruslju so sicer zadovoljni, ker se je Varšava odločila vključiti v razprave beneško komisijo, ki se kot svetovalno telo pri Svetu Evrope ukvarja z ustavnopravnimi vprašanji. Bruselj naj bi se prihodnjič ukvarjal s Poljsko sredi marca. Negotovo je, ali je evropska komisija pripravljena zaostrovati postopke, če bo poljska vlada vztrajala pri svojem. Sankcije po 7. členu so že tako bolj teoretični scenarij. Da bi sploh razpravljali o njih, bi druge članice morale biti soglasne. A madžarski premier Viktor Orbán je že napovedal veto.
