Tiskane izdaje
Bruselj – »Strinjali smo se, da mora biti [mejni nadzor] minimalen in da se mora vse takoj, ko bo to mogoče, znova normalizirati. To pomeni, da je treba pretok [prebežnikov] zmanjšati,« je po srečanju s predstavniki Švedske, Danske in Nemčije danes povedal evropski komisar za migracije Dimitris Avramopoulos.
Avramopoulos je srečanje s tremi državami predlagal potem, ko je Danska uvedla nadzor na meji z Nemčijo, Švedska pa je nato enak ukrep sprejela na meji z Dansko.
Danska bi lahko še zaostrila nadzor
Danska ministrica za imigracijo in integracijo Inger Støjberg je danes po poročanju STA opozorila, da Danska za zdaj še ni uvedla obveznega preverjanja identitete potnikov na javnih prevoznih sredstvih na poti iz Nemčije na Dansko, a da razmere pozorno spremljajo in da bodo po potrebi ta ukrep uvedli. Ob tem je izpostavila, da je to mogoče storiti zelo hitro.
»Danska ne želi biti končni cilj za tisoče in tisoče prosilcev za azil,« je še izpostavila danska ministrica po usklajevalnem sestanku z Evropsko komisijo, Švedsko in Nemčijo v Bruslju.
Švedski minister za migracije Morgan Johansson je znova opozoril, v kako težkem položaju se je lani jeseni znašla Švedska. Nujni ukrepi po besedah švedskega ministra ne bodo veljali dlje, kot bo to potrebno. Johansson je izpostavil tudi konstruktivno sodelovanje z danskimi železnicami in dansko vlado.
Predstavnik nemškega notranjega ministrstva Ole Schröder pa je po navedbah STA dejal, da uvedba začasnega nadzora na dansko-nemški meji za zdaj ni zelo negativno vplivala na prosto gibanje ljudi, a da je treba razmere pozorno spremljati.
»Schengen je treba obvarovati«
Kot smo poročali, so se Švedske oblasti za uvedbo nadzora ne meji z Dansko odločile zato, da bi omejile pritok prebežnikov, ki pri njih iščejo zatočišče.
Švedska je namreč lani sprejela več iskalcev azila na število prebivalcev kot katera koli druga evropska država, in sicer približno 160.000. Med njimi je bilo 26.000 nepolnoletnih oseb brez spremstva. Večina prišlekov je švedske meje prečkala v zadnjih štirih mesecih, zdaj se, kot pravijo tamkajšnje oblasti, ne morejo več uspešno spoprijemati z navalom prišlekov, zato so začeli spreminjati politiko odprtih vrat.
Lansko leto je sicer v Evropsko unijo prišlo nekaj več kot milijon prebežnikov, mnogi med njimi so pribežali iz Sirije, kjer se krvava vojna približuje peti obletnici. Mnoge evropske države so se na povečan prihod prišlekov odzvale z uvajanjem nadzora na mejah, tudi znotraj scengenskega območja. »Strinjali smo se, da je schengen in svobodo gibanja treba obvarovati,« je po današnjem srečanju še povedal Avramopoulos.
