Tiskane izdaje
Zaradi krize in načina reševanja iz nje v primeru Grčije, zaradi strahu pred pribežniki in zaskrbljenosti, da se Bruselj preveč vmešava v notranje zadeve njihovih držav, v nekdaj socialističnem delu stare celine skupni evropski projekti niso več tako priljubljeni.
»Poljska potrebuje novo razpravo o evru. Doslej je bila pri nas glavna ločnica med evronavdušenci in evroskeptiki, po tem, kar se je zgodilo v Grčiji, pa je na Poljskem težko še biti podpornik Evropske unije,« je pred dnevi na okrogli mizi na radiu Tok izjavil novinar časnika Gazeta Prawna Rafał Woś. Po tem, ko je letos evropsko skupno valuto uvedla še 19. članica Litva, bi se moralo evrski družini priključiti še šest držav, ki so nekoč živele v socializmu: Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska in Romunija. Na Madžarskem in Poljskem, kjer sta jih forint in zlot zaščitila pred posledicami zadnje velike krize, velikega navdušenja nad evrom že prej ni bilo, dogajanja v Grčiji pa so spremenila razpoloženje tudi drugod po vzhodni Evropi. »Nauk grške zgodbe je, kako slabo se lahko odreže nepripravljena država,« je za časnik New York Times izjavil glavni makroekonomski analitik v banki ING Bank Romania Ciprian Dascalu.
Brez naglice
V Romuniji so si postavili cilj, da bodo lev zamenjali z evrom do leta 2019, toda guverner njihove nacionalne banke Mugur Isărescu je pred kratkim izjavil, da se proces utegne zavleči še za kakšno desetletje. Grška kriza je prav tako zmanjšala navdušenje nad evrom v Bolgariji, kjer je premier Bojko Borisov potožil, da bi morala tudi njegova država, najrevnejša članica EU, priskočiti na pomoč Grčiji, če bi že bila del evrske družine. »Revni dajejo bogatejšim. V tem ne vidim nikakršne logike,« je izjavil Borisov. Na Češkem, kjer so ponosni na močno krono, »smo za evro, toda brez naglice«, je za New York Times povedal glavni ekonomski svetovalec finančnega ministra Aleš Michl. Njegov šef, minister in oligarh Andrej Babiš, je češko politično prizorišče razburil že konec maja, ko je predlagal, da bi se morali o zamenjavi krone za evro na posvetovalnem referendumu najprej izreči državljani. »To bi skeptični češki vladi omogočilo, da za vedno odloži na stran vprašanje uvedbe evra,« ugotavlja Joshua Keating, komentator ameriškega novičarskega spletišča Slate.
Nikoli ne bi ukinili zlotov
Na Poljskem, ki se je po mnenju številnih ekonomskih analitikov iz zadnje krize tako hitro izvila samo zato, ker se ni odpovedala svoji nacionalni valuti, je bila uvedba evropske skupne valute ena od predvolilnih tem na zadnjih predsedniških volitvah, na katerih je do evra skeptični izzivalec Andrzej Duda premagal dosedanjega predsednika in zagovornika evra Bronisława Komorowskega. Če bi Poljake na referendumu vprašali, ali hočejo evro, ne bi nikoli ukinili zlotov, zato je v letošnjem volilnem letu tudi češka premierka Ewa Kopacz postala previdnejša z napovedmi. »Nikoli nisem rekla, da bom uvedla evro. Ne danes, ne jutri, niti čez pet let ne. Evro bomo uvedli takrat, ko bo to koristilo Poljakom in Poljski,« je pred kratkim na nacionalni televiziji povedala voditeljica stranke Državljanska platforma, ki je na predsedniških volitvah podpirala pogorelega Komorowskega. Če se bodo uresničile napovedi nekaterih analitikov, da bo tudi na jesenskih parlamentarnih volitvah zmagala Dudina desničarska stranka Zakon in pravica, bo nova češka vlada še bolj skeptična do evra. »Zavračamo to slabo idejo, ker nočemo, da bi Poljska postala nova Grčija,« je dejala poslanka Beata Szydło, ki jo bo v primeru zmage na parlamentarnih volitvah njena stranka Zakon in pravičnost izbrala za novo predsednico vlade. »Če evrocona ne bo rešila svojih problemov, o poljskem sprejetju evra ne bi smeli niti razpravljati,« je odločna 52-letna političarka.
Priljubljeno je biti proti
Na Poljskem ne narašča le nezaupanje do skupne evropske valute. V Bruslju niso vznemirjenja povzročile le izjave iz kabineta novega poljskega predsednika, da razmišljajo o referendumu o tem, ali Poljaki sploh hočejo evro, temveč tudi napovedi, da bodo omejili nadaljnjo poljsko integracijo v EU ter se odločno uprli evropski okoljevarstveni politiki. Čeprav je njihova država največja prejemnica sredstev iz evropskih strukturnih skladov, postajajo zaradi gospodarske krize, bojazni pred pribežniki in ogorčenosti zaradi pretiranega vmešavanja Bruslja v notranje zadeve njihove države Poljaki vse večji evroskeptiki, ugotavlja politični analitik analitičnega centra Open Europe Pawel Swidlicki. V organizaciji Carnegie Europe pravijo, da mladi Poljaki ne cenijo več članstva v EU tako kot njihovi starejši sodržavljani, ki so živeli še v komunističnih časih. »Evroskepticizem se širi. Postaja trend, saj je priljubljeno, če si proti Bruslju in birokraciji,« je za spletišče Euronews povedala Judy Dempsey iz Carnegie Europe.
