Tiskane izdaje
Skopje – Če bo vodja opozicijskih socialdemokratov Zoran Zaev uresničil grožnjo in prekinil pogajanja v Bruslju, se bo Makedonija težko izognila novemu prelivanju krvi. Premier Nikola Gruevski ne bo odstopil sam. Da lahko v državi izbruhne nasilje, je za Delo potrdil prvi človek mediacijske trojke Ivo Vajgl.
Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je Zoran Zaev izjavil, da se bo še nekaj časa pogajal z EU, nato pa bo prekinil pogajanja in politični boj za oblast znova preselil na ulice. Po trditvah naših virov naj bi Zaev stopnjeval protivladne proteste do odstopa Nikole Gruevskega. Po tem scenariju bo v Makedoniji najverjetneje tekla kri. Gruevski velja za »malega Orbána« ali »malega Erdoğana«, po madžarskem premieru Viktorju Orbánu in turškem Recepu Tayyipu Erdoğanu. Nekateri ga primerjajo tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kot njegovi vzorniki tudi Gruevski ne bo sestopil z oblasti brez tuje pomoči.
Ivo Vajgl je potrdil, da je Zaev grozil, da bo zapustil pogajanja v Bruslju, premislil pa si je zaradi njegovega svarila, da bo v tem primeru moral prevzeti tudi odgovornost za nadaljevanje politične krize v državi. Vajgl je pojasnil, da je dogovor voditeljev štirih glavnih makedonskih političnih strank o predčasnih volitvah še v zraku, ker ni nič dogovorjeno, dokler ne bo vse dogovorjeno. Mediacijska trojka v resnici ni mediator, temveč je le vzpostavila dialog med sprtima stranema, njeno večmesečno delo pa ne bo prineslo pozitivnih rezultatov, če bo Zaev trmasto vztrajal pri takojšnjem odstopu Gruevskega, kar je očitno nerealno, in oblikovanju tehnične vlade.
Dialog v Bruslju ni prinesel rešitve
Predsednik vladajoče stranke VMRO-DPMNE in premier Gruevski ter voditelji opozicijske SDSM Zaev, koalicijske vladajoče albanske stranke DUI Ali Ahmeti in albanske DPA Menduh Thaçi so se 2. junija v Skopju dogovorili z evropskim komisarjem za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesom Hahnom, da bodo poskušali rešiti politično krizo s predčasnimi parlamentarnimi volitvami. V Bruslju so nato poskušali sprejeti dokončen načrt in določiti podrobnosti glede izvedbe volitev in potrebnih reform, vendar se je zataknilo pri sestavi vlade oziroma vprašanju, kdo bo pripravil predčasne volitve.
Dokončnega dogovora o izvedbi predčasnih volitev aprila 2016 niso dosegli, Hahn pa je sporočil, da je zelo razočaran nad odnosom nekaterih strank. Zaev je vztrajal pri zahtevi, da mora premier Gruevski čim prej odstopiti in da mora volitve pripraviti prehodna vlada. Gruevski je sprejel rešitev, da bi ostal na položaju do začetka leta 2016. V vodo je padel predlog, da bi oblikovali tehnično vlado, katere podpredsednika bi bila Gruevski in Zaev. EU je pozvala vse stranke, naj prevzamejo odgovornost in brez odlašanja najdejo trajen politični kompromis za izhod iz krize ter predstavijo konkretne predloge, pri čemer naj izhajajo iz doseženega dogovora v Skopju.
Voditelja dveh največjih makedonskih strank, vladne VMRO-DPMNE Gruevski in glavne opozicijske SDSM Zaev, drug drugega obtožujeta za neuspeh pogovorov v Bruslju. Gruevski je obtožil Zaeva, da se boji volitev, ker se zaveda, da jih bo gladko izgubil. Po njegovem Zaev beži od volitev. Ker njegov cilj ni doseči dogovor, postavlja pogoje, o katerih vnaprej ve, da se o njih ni mogoče dogovoriti. Zaev vztraja, da je nerazumno in nelogično, da Gruevski, ki je ustvaril krizo v državi, ostane na čelu vlade, ki mora organizirati in izvesti predčasne volitve, saj te tako ne morejo biti demokratične.
Ključno je osnovno zaupanje v sistem
Vajgl je pojasnil, da so nekateri ključni elementi dogovora že dogovorjeni. Gre za sprejetje novega volilnega zakona in novih volilnih seznamov ter za paritetno sestavo komisije za izvedbo volitev. Določili so tudi tranzicijsko obdobje, ki se začne takoj in konča s svobodnimi in poštenimi volitvami, ki jih bodo izvedli skladno z evropskimi standardi. V tem obdobju naj bi se dogovorili o organizaciji vlade, ki bo pripravila volitve. SDSM bi se vrnila v parlament, predsedovala pa bi tudi novima parlamentarnima odboroma, in sicer za preiskavo prisluškovalne afere in delovanja tajnih služb.
Poročila odborov naj bi bila končana do novembra, kar pomeni, da bi v tem času razčistili odprta vprašanja in sprožili morebitne kazenske pregone. SDSM bi zamrznila objavljanje medijskih bomb oziroma prisluhov in predala celotno gradivo javnemu tožilstvu. Evropska komisija se je obvezala, da bo nadzorovala izvajanje dogovora. Vajgl je sklenil, da ne gre brez osnovnega zaupanja v sistem, ki je sporen, ker bi lahko v nasprotnem vsi vzeli v roke puške in se začeli streljati.
EU zato vztraja, da je nujno treba izvesti dogovorjene strukturne reforme, kot je reforma pravosodnega sistema, da bi Makedonija dobila pozitivno mnenje za odprtje 23. in 24. poglavja, ki pokrivata vsa sporna vprašanja v državi, kot so uveljavitev pravne države, svoboda medijev in zaščita manjšin. Če bo Makedonija implementirala ta priporočila evropske komisije, bi to pomenilo, da je neformalno že začela pristopna pogajanja z EU.
Po Vajglovem mnenju se Makedoniji čas izteka. Politični sporazum med glavnima stranema je nujen, da bi evropska komisija dala priporočilo za začetek pristopnih pogajanj. Brez njega se bo makedonska evropska perspektiva odmaknila v nedogled. Vajgl meni, da je sedanji trenutek veliko bolj ugoden za Makedonijo, kot je bil pred leti. V EU namreč bijejo plat zvona zaradi možnosti eskalacije nasilja in varnostnih tveganj v Makedoniji in širši regiji.
Glas ZDA za vstop Makedonije v Nato
Za stabilnost Makedonije in regije bi bilo pomembno, je poudaril Vajgl, da država odpre vrata vsaj v eno izmed evroatlantskih povezav. V tem kontekstu je lahko zelo pomemben glas ZDA, ki bi lahko pritisnile na Grčijo, naj umakne blokado za vstop Makedonije v Nato. Sprejeli bi jo kot Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (FYROM), zaradi česar bi tudi Makedonci morali stopiti korak nazaj. Američani imajo velik vpliv tudi na Albanijo, katere premier Edi Rama grozi, da bo Albanija dala veto na vstop Makedonije v zvezo Nato, ker ne spoštuje ohridskega mirovnega sporazuma.
Res je sicer, da Washington ni prepričal Grkov v Budimpešti, vendar se ni posebno potrudil in izkoristil velikega vpliva, ki ga lahko podkrepi s konkretno ponudbo. Navsezadnje bi moralo biti Grčiji zdaj že jasno, kot je izpostavil Vajgl, da nasprotovanje stabilizaciji in vključevanju sosednje države v sistem kolektivne varnosti ni v njenem interesu.
Da se lahko pojavita eskalacija napetosti in nasilje, je opozoril protest nekaj tisoč Albancev, h kateremu je pozvalo novo državljansko združenje Besa, ki je zahtevalo odstop protialbanske in skorumpirane vlade in konec diskriminacije Albancev. Vsealbanski shod je združil okoli 40 državljanskih gibanj in nevladnih organizacij, nista pa ga podprli ne DUI ne opozicijska DPA. Protestniki so nosili napise, kot je »Ustavite nasilje nad Albanci«.
Poleg odstopa vlade so zahtevali nov dogovor za Makedonijo med makedonsko in albansko skupnostjo in konec diskriminacije Albancev ter kritizirali Ahmetijevo DUI in Thaçijevo DPA. Čeprav je shod minil brez hujših incidentov, je po mnenju Vajgla pokazal, kakšen je potencial izražanja svojega mnenja in klicanja množic na ulice. Zaokrožil je z besedami, da Makedonija potrebuje dogovor relevantnih političnih strank, ki imajo za seboj izraženo voljo volivcev.
