Evropa bo v vsakem primeru bolj islamska

Raziskava Pew po najbolj ekstremnem scenariju napoveduje, da bi lahko bil leta 2050 vsak peti Evropejec musliman.

Objavljeno
30. november 2017 15.38
CANADA-IMMIGRATION/HAITI
D. S.
D. S.
Migracije je praviloma zelo težko in nehvaležno napovedovati. Dokaz je evropska izkušnja iz leta 2015, ko se je stara celina, tako rekoč čez noč, znašla sredi povsem neobvladljivega begunskega toka. Razmere so se zdaj nekoliko umirile, toda migracijski pritiski na Evropo zaradi številnih svetovnih političnih kriz, vojn, ekonomskih vzrokov in navsezadnje tudi grozečih ekoloških katastrof zagotovo ne bodo ponehali. Struktura evropskega prebivalstva se utegne zato v prihodnjih desetletjih v marsičem spremeniti.

Po ugotovitvah renomiranega ameriškega Pew Research Centra s sedežem v Washingtonu, ki je danes objavil raziskavo o deležu muslimanskega prebivalstva v Evropi do leta 2050, se utegne delež muslimanov na stari celini v primerjavi z letom 2016 do leta 2050 s sedanjih 4,9 odstotka, tudi če se migracije takoj ustavijo, povečati na najmanj 7,4 odstotka. Po bolj realnih projekcijah bo muslimanov v Evropi 14 odstotkov, po najbolj ekstremnih pa tudi 20 odstotkov. Odvisno, seveda, od posameznih držav, sedanjega deleža muslimanskega prebivalstva v njih in tudi od odprtosti za migrante v prihodnje.

Najbolj ekstremna napoved

Po najbolj ekstremnem scenariju, če bi se begunski pritiski na Evropo nadaljevali tako, kot se je to dogajalo v letih od 2010 do 2016, ko je v Evropo prišlo kar 1,6 milijona beguncev (med njimi 78 odstotkov muslimanov), bi se utegnil delež muslimanskega prebivalstva v nekaterih najbolj odprtih članicah EU, ki so že do zdaj sprejele največ beguncev (na primer v Nemčiji), povzpeti celo na 20 odstotkov prebivalstva. To pomeni, da bi bil v takšnih državah že vsak peti državljan musliman.

Tak ekstremen scenarij je po trditvah raziskovalcev Pew, glede na sedanje trende, na bolj ali manj že ustavljen begunski val, ostrejši nadzor na turško-evropski meji in v Sredozemlju ter vsesplošno zapiranje evropskih držav, sicer malo verjeten. Zgoditi bi se morala nova begunska katastrofa, ki bi ljudi množično pognala v beg.

»Srednji« scenarij

Bolj verjeten je tako imenovani »srednji« scenarij, po katerem bi delež beguncev, ki iščejo zaščito in politični azil, še naprej padal, tako imenovane običajne migracije pa bi se nadaljevale. V tem primeru bi se delež muslimanov v Evropi do leta 2050 povečal s sedanjih 4,9 odstotka na 11,2 odstotka. Kar je seveda samo zelo groba ocena, ki pa je, tudi po oceni raziskovalcev Pew, z današnjega stališča vendarle videti celo nekoliko prenizka. Krize na Bližnjem vzhodu namreč še ne bo tako kmalu konec, zato bodo azilanti od tam zanesljivo še vedno prihajali tudi v prihodnjem desetletju, naraščal pa bo tudi pritisk tako imenovanih ekonomskih migrantov. Zlasti iz Afrike. Verjetnejša ocena je torej, pravijo avtorji študije, da se bo leta 2050 delež v Evropi živečega muslimanskega prebivalstva gibal med desetimi in 14 odstotki.

Najmilejša projekcija

Študija povečanje števila muslimanskega prebivalstva v Evropi napoveduje tudi v tretji, »najmilejši« projekciji, ki temelji na predpostavki, da bi se ilegalno priseljevanje iz muslimanskih držav, tudi ko gre za ekonomske migrante in tiste, ki iščejo delo, ustavilo. V tem primeru bi število muslimanske populacije v Evropi po ocenah raziskovalcev Pew do leta 2050 naraslo s sedanjih 4,9 odstotka na 7,4 odstotka. Razloga za takšno povečanje sta relativna mladost v Evropi živeče muslimanske populacije (muslimani so v povprečju kar 13 let mlajši od preostalega evropskega prebivalstva) in njena bistveno višja rodnost (v povprečju za enega otroka več na žensko).

Bolj verjeten je »srednji« scenarij, po katerem bi delež beguncev, ki iščejo zaščito in politični azil, še naprej padal, tako imenovane običajne migracije pa bi se nadaljevale. Foto: Christinne Muschi/Reuters

Upoštevati je treba tudi evropske demografske trende, predvsem to, da se nemuslimansko evropsko prebivalstvo hitro stara, da se, gledano absolutno, njegovo število manjša in da Evropa za zdaj ta primanjkljaj precej že nadomešča tudi s priseljevanjem.

Različno po državah

Pri že tako precej »ohlapni« študiji – raziskovalci sami poudarjajo, da so zaradi pomanjkljivih evropskih statistik število sredi lanskega leta v Evropi živečih muslimanov lahko samo »zelo približno« ocenili na 25,7 milijona in da kaže temu primerno zelo okvirno, zgolj kot smernice, jemati tudi napovedi – je treba seveda upoštevati tudi razlike med posameznimi evropskimi državami. V tistih, ki so v letih od 2010 do 2016 sprejele relativno veliko muslimanskih beguncev, na primer Švedska, se utegne njihov delež s sedanjih osem odstotkov po ekstremnem scenariju do leta 2050 povečati tudi na 31 odstotkov, medtem ko bi na Poljskem celo upadel, na Češkem in Madžarskem pa bi se povečal le minimalno, za 0,2 oziroma 0,4 odstotka.

Študija, ki jo povzemamo po FAZ, se med drugim ukvarja tudi z ocenami, kako bi se utegnil v Evropi prisotni islam, zlasti zaradi prihoda večjega števila prišlekov iz večinoma arabskih držav, v prihodnje spremeniti. Na primer iz sedanjega bolj »turškega«, ki je milejši, v bolj konservativnega in tršega. Povsem odprto pušča tudi vprašanje, kaj se bo v Evropi zgodilo s tistimi azilanti, ki jim bo pravica do azila zavrnjena, ki se bodo sami vrnili ali pa bodo izgnani, in kako se bodo asimilirali tisti priseljenci iz islamskih držav, ki so v Evropo med vsemi prišleki iz islamskega sveta prišli kot regularni migranti, na primer na delo ali študij. Po nekaterih ocenah je takšnih v Evropi kar 2,5 milijona.

Zaradi vseh teh neznank je študija, kot opozarjajo raziskovalci centra Pew, zelo »lebdeča«, kar velja tudi za napovedi iz vseh treh projekcij, ki so le zelo okvirne. Nekatere številke se zato utegnejo v malenkost drugačnih okoliščinah hitro tudi podvojiti.