Evropa drvi v nacionalne rešitve

Begunska kriza: kljub strahu pred učinkom domin položaj sili članice v ravnanje na lastno pest.

Mon, 18.01.2016, 21:00

Bruselj – Ker EU še ni odkrila delujoče skupne rešitve v bitki z begunsko, se najbolj obremenjene članice zatekajo k ukrepom na nacionalni ravni, predvsem čedalje strožjemu nadzoru na notranjih schengenskih mejah pod zgledu Danske in Švedske.

Najbolj pritiska na plin Avstrija. Vodja avstrijske diplomacije Sebastian Kurz je na zasedanju zunanjih ministrov povedal, da so članice priseljene v ukrepanje za zavarovanje lastnih interesov. Ukrepi so po njegovih posledica napak v zadnjih šestih, sedmih mesecih, predvsem politike dobrodošlice beguncem. Avstrija naj bi ukrepih razmislila na sredinem begunskem vrhu. Podrobnosti še niso znane, najbrž je v igri strožji nadzor meje, »Nacionalni ukrepi lahko vodijo k temu, da bo se okrepil pritisk za sprejetje evropske rešitve,« je povedal Kurz.

Če begunci ne bodo več mogli zaprositi za azil v Avstriji, Nemčiji ali na Švedskem bi po njegovem mnenju lahko začel bolje delovati evropski sistem kvot, ki se v praksi skoraj ne izvaja. Doslej je bilo od načrtovanih 160.000 iz Italije in Grčije premeščenih le 322 begunce »Če človek res beži pred vojno in preganjanjem, bo lahko zaprosil za azil na Poljskem ali v Sloveniji,« je razlagal Kurz. Opozoril je tudi, da »dokler je položaj Grčije in ostalih udoben, saj begunce pošiljajo naprej – to pa se še spodbuja z denarjem EU –, se ne smemo čuditi, da ni nadzora zunanje meje«.

Kurz je prepričan, da niti v primeru zaprtja meja ne bi prišlo do destabilizacije Zahodnega Balkana, saj si tamkajšnje države, denimo Makedonija, pravzaprav želijo boljše sodelovanje z EU. V Nemčiji so pri napovedih solističnih ukrepov bolj previdni, saj bi njihovo zaprtje meja sprožilo učinek domin z nepredvidljivimi posledicami. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je v Bruslju napovedal, da si bodo prizadevali za čim hitrejše vračanje migrantov v severnoafriške države, predvsem Maroko in Alžirijo, od koder prihaja v Nemčijo čedalje več ljudi.

Slovenija bo pri ukrepanju na južni meji sledila Nemčiji in Avstriji. »Imamo pripravljena različne rešitve glede na razvoj dogodkov. Naši ukrepi bodo podobni kot v Avstriji. Nočemo postati begunski žep,« je povedal slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Sam je v rednih stikih s kolegi iz balkanskih držav, da bi čim bolje koordinirali ukrepanje v prihodnjem obdobju. Več težav je s Hrvaško, ki je še v fazi oblikovanja vlade. Kot opaža Erjavec, se hrvaška vlada v odhajanju ne želi ukvarjati z begunsko problematiko in niti ne pošilja svojih ljudi na sestanke.

Prijavi sovražni govor