Evropa pred tveganim trkom z Ankaro

Odločitev o tudi uradni zamrznitvi pristopnih pogajanj s Turčijo postaja čedalje bolj predstavljiva.

čet, 07.09.2017, 08:00

Predpristopna pomoč

Ne glede na vse je Turčija kot kandidatka za članstvo še vedno upravičena do predpristopne pomoči iz proračuna EU. Kot posamezna država je njen največji prejemnik. V večletnem proračunskem okviru za obdobje 2014-2020 je za pomoč Turčiji predvidenih 4,45 milijarde evrov. Do maja je bilo izplačanih le 186 milijonov evrov ali manj kot 5 odstotkov tega zneska. Pomoč je predvidena tudi za kritična področja, kakršno je pravosodje. Turčija dobiva tudi milijardno pomoč EU za preskrbo beguncev.

Bruselj - Ker EU v zadnjih mesecih izgublja potrpljenje­ s Turčijo, predvsem z njenim­ predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, čedalje ostrejši toni iz glavnih mest članic niso presenetljivi.

Kljub temu je bila ubranost kanclerke Angele Merkel in njenega socialdemokratskega izzivalca Martina Schulza, ki sta se v televizijskem soočenju zavzela za prekinitev pristopnih pogajanj EU z Ankaro, kot nov veter. Kanclerka je že v času, ko je sedela v opozicijskih klopeh, nasprotovala začetku pogajanj o polnopravnem članstvu. Odločitev o njihovem začetku je bila sprejeta še v času, ko je bil v kanclerskem uradu socialdemokrat Gerhard Schröder. Četudi je ostala zavezana tej odločitvi, je Angela Merkel raje govorila, da bi moral biti cilj pogajanj s Turčijo privilegirano partnerstvo.

Prevladujoč bruseljski ton je, da se Erdoğan že več let oddaljuje od evropskih standardov in da zlorablja poskus puča za obračun z nasprotniki, spodkopavanje pravne države in odpravo demokracije. Ne glede na njegovo ravnanje na ravni EU nikoli ni bila sprejeta odločitev o zamrznitvi ali končanju pogajanj. Članice so pred leti skupaj blokirale nekaj poglavij, ker Ankara ni izpolnjevala zavez glede Cipra. Tudi Nikozija se je odločila za blokade poglavij. V pogajalskem procesu, ki se je začel leta 2005, je bilo odprtih 16 od 35 poglavij in le eno je bilo zaprto (znanost in raziskave).

Doslej je bil glavni zagovornik ustavitve pogajalskega procesa avstrijski zunanji minister in desnosredinski kanclerski kandidat Sebastian Kurz. Na bruseljskih zasedanjih je bil bolj ali manj osamljen. Ker po novem podobna prizadevanja napoveduje še Nemčija, bo v Uniji nastala nova dinamika. Zunanji ministri Unije bodo najbrž o tej temi vsaj nekaj časa razprav­ljali na neuradnem zasedanju konec tedna v Talinu. Angela Merkel je napovedala, da bo odprla temo še na zasedanju evropskega sveta. Prvi vrh EU bo po nemških volitvah, v drugi polovici oktobra.

Z orjaškimi koraki 
stran od Evrope

Najostrejšo linijo so doslej zagovarjali v evropskem parlamentu. V nezavezujočih resolucijah so namreč pozivali članice k zamrznitvi pogajanj. V evropski komisiji ostajajo bolj pazljivi v formulacijah kot parlamentarci in nemški politiki v predvolilnem ozračju. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je prejšnji teden v nagovoru veleposlanikov EU opozoril, da z zaskrbljenostjo spremlja razvoj v Turčiji, ki se »z orjaškimi koraki oddaljuje od Evrope«. V njegovih očeh je vprašanje ustavitve pogajanj teoretično, saj trenutno sploh ne potekajo. Še več, prepričan je, da si Erdoğan želi, da bi Evropa končala pogajanja, tako da bi lahko odgovornost za končanje pripisal Evropi in ne Turčiji.

Juncker si želi, da bi Turki sami videli, kdo je odgovoren za to, da ne morejo vstopiti v EU - Erdoğanov sistem. Različni pogledi v Uniji - še vedno je razširjeno prepričanje, da so pogajanja najboljši okvir za vplivanje na razvoj Turčije in da izoliranje države ni v interesu Evrope - so ena od ovir za nedvoumna sporočila Ankari. A če bo Angela Merkel po volitvah vztrajala pri svoji drži, bodo številne članice najbrž sledile tej liniji. Razumljivo je, da se v Turčiji zgražajo nad takšnim razvojem. Turški minister za odnose z EU Ömer Çelik je govoril kar o »gradnji berlinskega zidu s kamni populizma«.

Evropska tankočutnost

V Uniji sicer ni predpisan postopek za končanje pogajalskega procesa z državo kandidatko. Je pa v okviru za pogajanja s Turčijo iz leta 2005 zapisano, da je pogajanja mogoče zamrzniti (suspendirati) v primeru resnih in trajnih kršitev načel svobode, demokracije in spoštovanja človekovih pravic, pa tudi temeljnih svoboščin in pravne države. To lahko predlaga evropska komisija na lastno pobudo ali na pobudo tretjine članic. Po seznanitvi s stališči Turčije bi članice nato z zahtevano dvotretjinsko večino odločale o zamrznitvi pogajanj in pogojih za njihovo obnovo.

Zaradi strateške vloge Turčije mora biti Unija še posebno tankočutna do Turčije. Poleg tega mora imeti pred očmi, da ne bi smela zaloputniti vrat milijonom Turkov, ki so privrženi demokraciji in si želijo živeti po evropskih standardih. Vzvodi za vpliv so tudi gospodarski. Unija je največji partner tako po investicijah kot po trgovinski menjavi, ki je lani znašala 145 milijard evrov. Že tako razmišljajo o poglabljanju carinske unije med EU in Turčijo. Evropska investicijska banka, denimo, sofinancira orjaški projekt gradnje predora pod Bosporjem, ki naj bi ga vsak dan uporabljalo 1,5 milijona ljudi.

Prijavi sovražni govor