Evropa si je oddahnila

Bruselj – Že dolgo po nobenih volitvah na stari celini ni bilo tolikšnega olajšanja kot po razpletu volitev na Nizozemskem, kjer je bil desničarski populist Geert Wilders na koncu poražen.

Četudi so takšen razplet napovedovale že zadnje javnomnenjske raziskave in ni bilo realističnega scenarija, po katerem bi lahko prišel na oblast, poskuša evropska politika razplet obravnavati kot prelomnico. Tako v glavnih mestih članic kot v institucijah EU so glasno podprli zmago zmerno desno usmerjene liberalne stranke VVD premiera Marka Rutteja. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je v pismu Rutteju zapisal, da so volivci na Nizozemskem pretežno glasovali za vrednote, za katerimi stoji Evropa – svobodno in strpno družbo. Izid da mnoge navdaja z navdihom.

Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila zadovoljstvo s proevropskim izidom kot jasnim signalom. Francoski predsednik François Hollande je rezultat označil za jasno zmago nad ekstremizmom. Wilders je vodil kampanjo predvsem z nasprotovanjem islamu, evru in EU. Poveden ni samo njegov poraz, ampak tudi visoka volilna udeležba, intenzivna razprava o EU in uspeh dveh manjših strank, socialno-liberalne D66 in zeleno-levih s karizmatičnim mladim voditeljem Jessejem Klaverjem. Obe stranki sta zelo proevropsko usmerjeni.

Nizozemske volitve so prva letošnja preizkušnja v EU, lani so bili populisti poraženi že na predsedniških volitvah v Avstriji. Spomladi bodo še prelomne predsedniške volitve v Franciji, na katerih naj bi se po javnomnenjskih raziskavah v drugi krog prebila voditeljica Nacionalne fronte Marine Le Pen. Na jesenskih nemških parlamentarnih volitvah sta sicer najmočnejša tradicionalna tabora, desnosredinska zveza CDU/CSU in socialdemokrati, a s pričakovanim vstopom nacionalistično-konservativne Alternative za Nemčijo v bundestag bo politični prostor postal še bolj razdrobljen.