Evroposlanci bi nadzirali javno porabo drugih, lastne pa ne

Baza podatkov o evropisarnah, ki so jih zbrali novinarji, od danes naprej dostopna po spletu.

Objavljeno
04. junij 2017 21.37
Anuška Delić
Anuška Delić

Ljubljana - Razkritja skupine 48 novinarjev, zbrane v Projektu Evroposlanci, so po Evropi sprožila ogorčena preizpraševanja evroposlanske javne porabe. Oglasil se je tudi predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani. Novinarji pa razkritja zdaj nadgrajujejo še z javno bazo podatkov.

Vsak tretji evroposlanec nima pisarne ali pa jo je nemogoče izslediti. To je bila ključna ugotovitev skupine novinarjev, ki so evroposlanske pisarne iskali v vseh 28 državah članicah.

Za lokalne pisarne namreč vsak izmed trenutnih 750 evroposlancev na mesec prejme dodatek za splošno porabo v višini 4342 evrov, toda evropski parlament te porabe ne nadzira. Nasprotno, od edinih izvoljenih predstavnikov državljanov članic EU – blagohotno – pričakuje ravnanje v skladu s pravili, ki navajajo, da se sme dodatek porabiti za plačilo najemnine in drugih pisarniških stroškov ali pa reprezentančnih dejavnosti v matičnih državah evroposlancev.

Novinarji, združeni v Projekt Evroposlanci (angleško: The MEPs Project), so danes javno objavili podatke o evroposlanskih pisarnah, ki so jih zbrali med dolgotrajno preiskavo, ki je presegla meje držav članic. S tem so pravzaprav opravili delo namesto evropskega parlamenta, ki trdi, da bi bil nadzor nad porabo predmetnega dodatka »predrag«. Proračun novinarjev je bil enak nič evrov, le delo in stroške samostojnih novinarjev v skupini je financirala organizacija Journalismfund.

Kakorkoli, baza podatkov, ki je dostopna tudi prek spletne strani Delo.si, omogoča iskanje po imenu evroposlanca, njegovi državi in članstvu v evropski ali nacionalni politični stranki. Pri tem so državljane povabili, naj jim pomagajo iskati pisarne, ki jih je bilo zaradi nekooperativnosti evroposlancev nemogoče izslediti, in naj jim sporočijo tudi napake v podatkih.

Bazo si v celozaslonskem načinu lahko ogledate na tej povezavi.

 

Vrnitev starih obljub

Preiskovanje evropskih novinarjev, ki je naplavilo primere evroposlancev, ki plačujejo najemnino svojim političnim strankam, in celo tistih, ki jo plačujejo samim sebi, je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) spodbudilo, da se je oglasil. Uvedli bodo preiskave evroposlancev, ki najemnino za evroposlanske pisarne plačujejo samim sebi, so napovedali. Generalni direktor Giovanni Kessler pa je spregovoril o »strukturnih problemih« evroposlanske javne porabe.

Dan po objavi ugotovitev v državah članicah Evropske unije se je oglasil tudi predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani. V pogovoru, ki ga je imel v živo na družbenem omrežju facebook, se je dotaknil tudi izplačil evroposlanskega dodatka za splošno porabo. Dejal je, da je treba uvesti več nadzora. Ponovil je svoje stališče, ki ga je že posredoval italijanskemu časniku Il Fatto Quotidiano (ta je sodeloval z italijanskima novinarjema iz Projekta Evroposlanci): predlagal bo oblikovanje delovne skupine, ki bo zasnovala bolj natančen seznam stroškov, ki jih je mogoče pokriti z dodatkom za splošno porabo. Ta skupina bo »kar najhitreje« pripravila tudi reformo izplačevanja evroposlanskih dodatkov.

A del teh obljub je po ugotovitvah novinarjev Projekta Evroposlanci star več kot 13 mesecev. Že pred dobrim letom, konec lanskega aprila, je evropski parlament zahteval uvedbo »popolne preglednosti« izplačil dodatka za splošno porabo. Evroposlanci so takrat izrazili tudi potrebo po reviziji seznama stroškov, ki jih je mogoče poplačati s predmetnim dodatkom. Vse to je zdaj dejansko zgolj ponovil predsednik Tajani.

Evropski parlament je sicer doslej vseskozi ponavljal, da bi bil nadzor nad porabo dodatka za splošno porabo predrag in da bi terjal »vsaj petdeset« novih zaposlitev oziroma »znatno povečano porabo človeških in administrativnih virov«.

Vendar pa te stroškovne projekcije ne temeljijo na kakšni poglobljeni evalvaciji, temveč zgolj na »oceni finančne administracije, ki temelji na njihovih izkušnjah«. Ta po besedah predstavnice za odnose z javnostjo evropskega parlamenta Marjory Van Den Broeke nadzira porabo drugih dodatkov, ki jih prejemajo evroposlanci, zato se je administracija pri oceni stroškov oprla na svoje siceršnje delo.

Nick Aiossa iz evropskega urada nevladne organizacije Transparency International je novinarjem Projekta Evroposlanci povedal, da je uradna ocena generalnega sekretariata EP, da bi za nadzor »potrebovali 40 do 70 novih zaposlenih«. Predstavniki te organizacije so poskušali izvedeti, na čem temelji ocena, a jim to ni uspelo. »Zelo me zanima, kako so prišli do teh številk,« je dodal Aiossa.

Vztrajno zavračanje (samo)nadzora

Evroposlanci so se doslej že nekajkrat družno izognili uvedbi nadzora nad porabo dodatka za splošno porabo. Nazadnje so o tem glasovali 27. aprila, ko so pretresali ustreznost lanske porabe proračunskih sredstev evropskih institucij. Poslanci iz Skupine Zelenih in Skupine Evropske združene levice so v obravnavo predložili obširno dopolnilo, katerega namen je bilo doseči zgolj delno, vzorčno revizijo te porabe.

Obširno dopolnilo so pred glasovanjem razdelili na šest delov in evroposlanci so glasovali o vsakem izmed njih. Zavrnili so vse razen enega, ki Evropskemu parlamentu nalaga zgolj to, kar je že bilo storjeno – da se določijo pravila uporabe dodatka za splošno porabo.

Ta pravila, kot je poudarjeno zgoraj, tako ali tako že obstajajo, evroposlanci pa so zavrnili vseh pet preostalih dopolnil, ki bi dejansko prinesla spremembe sistema izplačevanja predmetnega dodatka.

Določala so namreč, da morajo poslanci za izplačevanje dodatka za splošno porabo odpreti ločeni bančni račun, ki ga nekateri poslanci že imajo, večina pa dodatek prejme kar na osebni račun, skupaj z mesečno plačo. Prav tako bi poslanci morali neporabljeni dodatek vrniti ob koncu mandata; kar danes tako ali tako že določajo pravila, a se jih le redki držijo. Evropski parlament bi moral vsako leto izvesti revizijo petodstotnega vzorca porabe in izsledke objaviti v svojem letnem poročilu. In, navsezadnje, evroposlanci bi morali javno objaviti zbirne podatke o letni porabi dodatka.

Skratka, za vse, kar so evroposlanci namenili samim sebi, je več pravil. Njihove implementacije tudi v prihodnje nihče ne bo nadziral.

Po podatkih o glasovanju 27. aprila, ki jih je Projekt Evroposlanci prejel od organizacije VoteWatch, analizirali pa so jih nizozemski partnerji projekta, so bila dopolnila v povprečju deležna največje podpore med evroposlanci Belgije (79 odstotkov glasov za), Nizozemske (74 odstotkov) in Velike Britanije (70 odstotkov). Povprečno najmanjšo podporo pa so jim namenili poslanci Poljske (84 odstotkov glasov proti), Bolgarije (87 odstotkov) in Estonije (83 odstotkov).

Glede na politična prepričanja je kar 95-odstotni delež evroposlancev iz Skupine Evropske ljudske stranke (EPP), ki ji pripada tudi trenutni predsednik parlamenta Tajani, glasoval proti dopolnilom, ki bi uvedla preglednost porabe spornega dodatka. Na nasprotni strani so bili poslanci Evropskih zelenih (Greens/EFA), ki so v 98 odstotkih glasovali za dopolnila, dva odstotka pa se jih je glasovanja vzdržalo.

Slovenski predstavniki pretežno proti

Tri četrtine slovenskih evroposlancev (6) je glasovalo proti dopolnilom, četrtina (2) pa za. Pri tem so vsi glasovali skladno s prepričanjem evroskupine, ki ji pripadajo. Poslanki Romana Tomc in Patricija Šulin ter poslanci Milan Zver, Lojze Peterle in Franc Bogovič so glasovali proti, tako kot skorajda vsi njihovi kolegi iz Evropske ljudske stranke. Prav tako je skladno s prevladujočim prepričanjem v Skupini zavezništva liberalcev in demokratov (ALDE) glasoval Ivo Vajgl, ki je glasoval proti. V ALDE je namreč 66 odstotkov poslancev glasovalo proti, 28 odstotkov pa za.

Igor Šoltes je glasoval tako, kot so glasovali Zeleni/EFA, to je za dopolnila. Tako je glasovala tudi Tanja Fajon iz sicer povsem razdeljene Skupine socialdemokratov oziroma S&D (50 odstotkov za, 46 odstotkov proti).

Evropski poslanci so 27. aprila na predlog Skupine Zelenih in Skupine Evropske združene levice glasovali o več dopolnilih, katerih namen je bil doseči zgolj delno, vzorčno revizijo porabe poslanskega dodatka za splošno porabo. Potrjen je bil le prvi amandma, preostale so zavrnili.

***

Več o Projektu Evroposlanci preberite v našem spletnem DOSJEJU.