Evropska barka pluje proti čerem

Bruselj – Na začetku »usodnega tedna«, v katerem naj bi naredili preboj v bitki z begunsko krizo, je Evropska unija še vedno kot ladja brez krmarja, ki se približuje čerem.

Z zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije pričakovano ni prišlo nobeno sporočilo, ki bi nakazovalo preobrat. Tudi na vrhu EU v četrtek in petek bodo glede na razmerje sil težko nastale večje spremembe. Pred vrhom bosta dva ločena sestanka, nekakšna mini vrha. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk bo v sredo, na predvečer vrha, na večerji gostil voditelje držav na balkanski poti, tudi slovenskega premiera Mira Cerarja. Cerar se bo v četrtek tudi udeležil sestanka voditeljev »koalicije voljnih« na avstrijskem stalnem predstavništvu v EU.

S turškim premierom Ahmetom Davutoğlujem bodo, tako kot pred decembrskim vrhom EU, razpravljali o uresničevanju skupnega načrta s Turčijo. »Pogovori s Turčijo potekajo dobro. Prepričan sem, da bo izpolnila naloge. Tako se pritok sicer ne bo ustavil, a število beguncev bi bilo letos nižje kot lani,« je povedal nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Turčija se je v zameno za napredek na poti v EU, blažji vizumski režim in finančno pomoč za oskrbo beguncev zavezala k bitki proti tihotapcem ljudi, sprejetju vrnjenih ekonomskih migrantov, boljšemu nadzoru meje.

Da bi bila Turčija res razbremenjena in da bi bila v sodelovanju z EU bolj voljna, bi evropske države morale neposredno sprejeti več beguncev, ki so se že zatekli v Turčijo. Natančne številke za takšno preseljevanje še ni na mizi, neuradno se je do zdaj omenjalo več sto tisoč beguncev. Glavna zagovornica takšnega preseljevanja je Nemčija. Z njim bi kanclerka Angela Merkel laže izpolnila obljubo o zmanjšanju števila beguncev. Poleg tega bi s preseljevanjem po njenem načrtu breme laže lahko porazdelili po članicah.

Višegrajske članice za fizično osamitev Grčije

V zagovarjanju takšnega sistema »kontingentov« je Merklova bolj ali manj osamljena. Višegrajske članice kot boljšo rešitev vidijo fizično osamitev Grčije kot glavne vstopne države z nadzorom na njeni severni meji z Makedonijo, ker Grčija ne zmore opravljati svojih nalog pri upravljanju meje. Podobno razmišlja Slovenija. Tudi Avstrija, ki je lani glede na število prebivalcev sprejela enak delež beguncev kot Nemčija, kot prvo rešitev vidi zaprtje balkanske poti. Tudi Švedska, ki je lani široko odprla vrata beguncem, ni več pripravljena sprejeti več ljudi.

Merklova ne more pričakovati niti pomoči tradicionalne zaveznice Francije. Četudi se bo zasedanja koalicije voljnih predvidoma udeležil francoski predsednik François Hollande, iz Pariza prihajajo negativna sporočila o sprejetju več beguncev. Premier Manuel Valls je konec tedna na münchenski varnostni konferenci pojasnil, da je Francija pripravljena sprejeti zgolj 30.000 beguncev iz sistema kvot za premeščanje iz najbolj obremenjenih držav. »To smo pripravljeni, a ne več,« je povedal.