Evropska bitka vseh proti vsem

Upanja na skupno evropsko rešitev krize s prebežniki skoraj ni več, članice so vzele stvari v svoje roke.

Thu, 25.02.2016, 10:31; spremenjen: 20:41

Komisarka Bulčeva proti psihozi strahu in hujskačem

»Pri človekoljubnosti ni političnih prepričanj,« je v pogovoru s slovenskimi dopisniki o begunski problematiki povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Zato bi pri begunskem vprašanju po njenem mnenju moralo priti do politične enotnosti. V Evropi opaža psihozo strahu in opozarja, da ne bi smeli podleči demagogiji tistih, ki ga sejejo, hujskajo in izrabljajo begunce za svoje političnega cilje, tudi za povzročanje nestabilnosti. Opozorila je, da je Slovenija že pokazala humanitarni duh, ko je med jugoslovanskimi vojnami sprejela veliko število beguncev.

Evropska komisija naj bi s svojim ravnanjem med begunsko krizo zagotovila, »da bodo po pomoč prišli tisti, ki jo res potrebujejo«. V prvem valu so se namreč med begunce pomešali ekonomski migranti. V komisiji s frustracijami spremljajo, da se premeščanja beguncev iz najbolj obremenjenih držav, predvsem Grčije, ne izvaja. Po oceni Bulčeve je v ozadju pomanjkanje politične volje, saj so na razpolago tudi finančni mehanizmi. Komisarka pričakuje, »da bo Slovenija pri premeščanju beguncev ravnala zrelo«. Članice Unije pa da morajo izpolniti zaveze.

V Slovenijo doslej še ni bil premeščen noben prosilec za azil, po septembrskih odločitvah notranjih ministrov EU bi jih skladno s sistemom kvot zgolj iz Grčije v dveh letih moralo priti 349. Bulčeva ocenjuje, da evropska komisija vidi ravnanje Slovenije med begunsko krizo kot odgovorno in proaktivno. »Naredi vse, da ne pride do zaostrovanja,« je povedala. Spodbudna gospodarska gibanja, po katerih je med boljšimi v EU, naj bi pripomogla k temu, da se bodo pozitivne sile v Sloveniji okrepile in da bo prevzemala odgovornost.

Bruselj – Uresničevati se je začel črni scenarij: v bitki z begunsko krizo so akterji začel odkrit spopad drug z drugim, v katerem imajo pred očmi le še svoje ozke interese.

Na zasedanju ministrov za notranje zadeve članice EU sploh niso več skrivale nesoglasij. »Nimamo več linije, krmarimo proti anarhiji,« je ob prihodu v bruseljsko palačo bridko ugotavljal Jean Asselborn. Od izbruha krize je bila na muhi bolj ali manj Grčija. Proti Grčiji se je žugalo z grožnjo zamrznitve schengna.

Vsaj upanje, da bo skupna, evropska rešitev ublažila krizo, je še obstajalo. A ga ni več ostalo veliko.

Bruselj: Rešitev v 10 dneh ali razpad sistema

»V prihodnjih 10 dneh potrebujemo oprijemljive in jasne rezultate na terenu. Sicer tvegamo, da bo cel sistem razpadel,« je danes posvaril komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Ukrepanje držav ob balkanski poti označil za enostransko in nekoordinirano. »Nevarnost humanitarne krize je čedalje večja,« je opozoril komisar. Enostranskega, dvostranskega ali tristranskega ukrepanja ne bi smelo več biti. »Prve posledice so že vidne,« je povedal.

Notranji ministri Evropske unije sicer predlagajo, da bi v prihodnje na zunanjih mejah sistematično pregledovali vse potnike, tudi državljane Unije. Potnike bodo preverjali v evropskih bazah podatkov. Preverjanje bo potekalo na vseh mejah (zrak, morje, kopno) tako pri vstopu v Unijo kot izhodu iz nje.

Če bi takšen sistematičen nadzor povzročil nesorazmeren vpliv na promet, bodo lahko članice izvajale manj strogo, ciljno preverjanje potnikov. Pogoj za takšno olajšavo je, da ni tveganj za javno varnost, zdravje, mednarodne odnose.

Za sistematično preverjanje državljanov EU se je zavzela Francija po terorističnih napadih v Pariz novembra lani. Med napadalci je bilo namreč več državljanov Francije in Belgije. Nizozemsko predsedstvo EU bo začelo pogajanja o predlogu z evropskim parlamentom.

»Ni razlogov za avstrijsko ohranjanje nadzora na notranji schengenski meji«

Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je prepričana, da ni razlogov za avstrijsko ohranjanje nadzora na notranji schengenski meji s Slovenijo. Slovenija po njenem mnenju odgovorno opravlja naloge pri nadzorovanja schengna − tako med krizo s prebežniki kot pred njo. Uvajanje nadzora na mejah več schengenskih držav je bila po njenih besedah posledicah grškega opuščanja opravljanja nalog in neaktivnosti institucij EU.

Nasprotovanje evropske komisije ukrepom držav ob balkanski poti po mnenju ministrice ni upravičeno. »Evropske rešitve so prepočasne,« je povedala. Slovenija naj bi naredila vse, da bi preprečila kopičenje migrantov na njenem ozemlju. Pripravljena je ukrepati tudi na lastno pest. Opozorila je tudi na ravnanje Nemčije, ki sicer nadaljuje politiko odprtih vrat, a po drugi strani omejuje priliv.

»Groza me je«

»Nimamo več linije, krmarimo proti anarhiji,« je razlagal Jean Asserborn. Luksemburški zunanji minister, ki je pristojen tudi za migracije, si je za opis položaja izposodil še citat iz Goethejevega Fausta: »Groza me je.« Odločitve, sprejete na najvišji ravni EU, se namreč po njegovem banalizirajo, saj jih članice sploh ne izvajajo.

Države nekdanje Jugoslavije, Albanija in Bolgarija, ki so včeraj v dunajskem blišču pod vodstvom Avstrije »vzele stvari v svoje roke« − tako se je v Bruslju izrazila avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner −, si reševanje dramatične begunske krize predstavljajo poenostavljeno.

»Iz Grčije ne smemo narediti slepega črevesa in se osredotočiti na makedonsko mejo,« je posvaril Asselborn.

Vse države med Vardarjem in Triglavom (natančneje med Gevgelijo in Šentiljem) so v dosedanji bitki s krizo predvsem pošiljale begunce naprej proti severu in si prizadevale, da breme čim prej prenesejo na druge. Zgolj Avstrija je lani sprejela 90.000 prosilcev za azil, v Nemčiji se je številka gibala okoli milijona.

Prebežniki po prestopu grško-makedonske meje. Foto: Marko Djurica/Reuters Pictures

Györkös Žnidar zagovarja sklepe generalni direktorjev policije

Slovenska ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v Bruslju pojasnjevala, da je bilo na zasedanju na Dunaju jasno povedano, da politika čim hitrejšega tranzita ni dovoljena in da bi morali s sodelovanjem migracijski tok zmanjšati. To naj bi tudi bil namen zagrebškega sklepa generalnih direktorjev policije iz regije.

Odločitev je seveda tarča kritik ciljnih držav, saj se s takšno politiko nadaljuje pošiljanje beguncev naprej. »Ne sme biti pošiljanja beguncev naprej,« je opozoril nemški notranji minister Thomas de Maizière. Berlin, denimo, nasprotuje temu, da za napotitev ljudi naprej zadošča navedba, da bo begunec zaprosil za azil v Nemčiji.

Prebežniki v taborišču v bližini grške vasi Idomeni. Foto: Yannis Behrakis/Reuters Pictures

Grčija ne bo skladišče za človeške duše

Dunajski sklepi v še težji položaj postavljajo Grčijo, ki je s svojim geografskim položajem in administrativnimi zmogljivostmi težko kos položaju. Očitajo ji tudi pomanjkanje politične volje za boljše upravljanje meje.

Zapiranje njene meje z Makedonijo bi povzročilo kopičenje beguncev. V visokem komisariatu Združenih narodov za begunce že opozarjajo, da bi zapiranje meja na Balkanu povzročilo kaos v Grčiji, predvsem če se premeščanje beguncev po EU še ne bi začelo izvajati.

Grški notranji minister Janis Muzalas je zagrozil, da se bodo Atene na enostranske ukrepe odzvale z enostranskimi ukrepi. »Ne bomo sprejeli, da bi postali evropski Libanon, skladišče za človeške duše, tudi če bi dobili zajetno financiranje,« je povedal. Premier Aleksis Cipras je sinoči zažugal z blokadami odločanja v EU, če članice ne bodo izvajale sprejetih odločitev in začele sprejemati beguncev.

Nemški minister Maizière je kot rok za rešitev (zmanjšanje števila prihodov beguncev) postavil 7. marec, ko bo vrh EU-Turčija. »Dotlej ne bi smelo biti nacionalnega soliranja,« je prepričan. Tudi v primeru neuspeha bi prihodnje ukrepe morali koordinirati. Kakšni bodo, ni hotel napovedovati.

Atene svarijo pred duhovi zgodovine

Zaradi nezadovoljstva z ravnanjem Avstrije je grški zunanji minister poklical na posvetovanja grško veleposlanico na Dunaju. Atene opozarjajo, da se s velikimi težav EU ne da spopadati s prepričanji in izveninstitucionalnimi pobudami, ki imajo svoje korenine v 19. stoletju. Tudi odločitev voditeljev držav (na vrhu EU) ne bi smele nadomeščene z odločitvami direktorjev policij (na zasedanju v Zagrebu). EU bi po mnenju grškega zunanjega ministrstva morala biti zavarovana pred različnimi stranmi, ki zanemarjajo zgodovino. Enostranske pobude da lahko spodkopajo same temelje EU.