Tiskane izdaje
»Državljani Moldavije so Evropejci in to so dokazali,« je povedal moldavski predsednik Nicolae Timofti na sobotni proslavi 25-letnice neodvisnosti države, ki so jo v prestolnici poleg koncerta in vojaške parade spremljali množični protesti.
»Lažnivci«, »Sram naj vas bo« in »Lopovski oligarhi« je vzklikalo na stotine demonstrantov, ki jih je morala na ulicah prestolnice Chişinău (po rusko še vedno Kišinjov) policija umiriti celo s solzivcem. Proteste sta organizirali tako »proruska« kot »prozahodna« opozicija, spopadi na dan, ko je pred četrt stoletja takoj po propadlem državnem udaru proti zadnjemu sovjetskemu voditelju Mihailu Gorbačovu moldavski parlament razglasil neodvisnost, pa kažejo, da država »še vedno išče pot proti Evropi«, kakor so se pred dnevi nadvse ljubeznivo izrazili na spletišču nemškega državnega medija Deutsche Welle.
Že naslov zapisa »Moldavski mit« priča, da dopisnik ruskega dnevnika Kommersant iz te države Vladimir Solovjov ni bil tako prijazen, ko je pisal o rojstnem dnevu države, ki ji sami uradno pravijo Moldova, v Sloveniji pa jo še vedno po »slovansko« imenujejo Moldavija. Zadnjih sedem let nekako uradno velja, da se je Moldavija trdno odločila »evrointegrirati«, je zapisal, a brž sarkastično dodal, da so se tam dejansko odločili, kako ne bodo o ničemer odločali in ne bodo naredili ničesar za spremembo statusa quo.
Po njegovih besedah elite vedno znova govorijo, kako je država pred usodno, vedno zgodovinsko geopolitično izbiro, a se ta nikoli ne zgodi, saj se povzpnejo na oblast le, da bi pobrale korupcijsko rento, in se poslovijo brez posebnih posledic zase – in za državo.
Politiki v državi, v katero uradno sodi tudi separatistično Pridnestrje, so razdeljeni na »prozahodne« in »proruske«, vsi pa pričakujejo, da bo njihovo državo rešil nekdo od zunaj, bodisi Zahod, bodisi Rusija, bodisi združitev s sosednjo bratsko Romunijo, »le sami ne«, ugotavlja ruski komentator. To član centralnega komiteja moldavske komunistične partije Mark Tkačuk, ki je bil v letih 2002–2008 svetovalec tedanjega predsednika države Vladimirja Voronina, imenuje »zunanjepolitični parazitizem moldavskih elit«, ki niso sposobne izdelati lastne strategije, zato pričakujejo, da si bodo namesto njih kaj izmislili na Zahodu ali v Rusiji. Tako kot politika je razdeljeno tudi prebivalstvo. Ko so maja raziskovalci Inštituta za javno politiko iz Chişinăua vprašali ljudi, ali bi se hoteli priključiti EU, je bilo 41,3 odstotka za. A kar 52,7 odstotka bi se raje priključilo prostocarinski zvezi z Rusijo.
Odhajajo tudi tisti
Čeprav so podatki različni, je Moldavija med najrevnejšimi na stari celini. Po statistiki Svetovne banke je BDP na prebivalca okoli 2560 dolarjev. Cia ocenjuje, da je bil lani delež vsakega prebivalca Moldavije v skupnem nacionalnem bogastvu vreden 5000 dolarjev. A tudi to ni laskava številka, saj sta po teh izračunih od nekdanjih sovjetskih republik revnejši le Kirgizija (3400 dolarjev na prebivalca) in Tadžikistan (2700), v najrevnejši članici EU, Bolgariji (19.100), so prebivalci skoraj štirikrat, v Sloveniji (31.000) pa več kot šestkrat bogatejši.
Moldavija je tudi »rekorderka« po obisku tujih turistov. Lani jih je po uradnih podatkih »zašlo« v državo le 94.000. V nobeno državo na stari celini ne pride manj tujcev, po izračunih družbe Priceonomics, ki temeljijo na razmerju med številom prebivalcev države na izdan turistični vizum, sta bili na svetu med turisti od Moldavije (razmerje 323) manj priljubljeni državi le še Gvineja (372) in Bangladeš (1273). Moldavija se lahko »pohvali« tudi s porabo alkohola na prebivalca. V svetovni statistiki, v katero so vključeni tudi mlajši od petnajst let, Moldavca, ki na leto v povprečju popije 16,8 litra čistega alkohola, s 17,5 litra popitega alkohola prekaša le še Belorus.
