Tiskane izdaje
Evropska komisija je po januarskem napadu na francoski satirični tedni Charlie Hebdo iz predala znova potegnila predlog o uvedbi vseevropske evidence podatkov o letalskih potnikih PNR (passenger name record).
Boj proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem je osrednji namen takšne »superevidence«, a množično zbiranje podatkov o prav vsakem potniku, ki potuje v in iz Evropske unije, zbuja nemalo pomislekov o posegu v zasebnost.
Sprejem direktive, s katero naj bi Bruselj letalske družbe obvezal, da državi posredujejo zbrane podatke, je evropski parlament zavrnil že leta 2013. Ali ga bo tokrat potrdil, še ni znano.
S slovensko informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik smo pripravili podrobnejša pojasnila o načrtovani uvedbi evropskega sistema zbiranja PNR podatkov:
Kaj so PNR podatki?
Te podatke letalske družbe in turistične agencije pridobijo od potnikov pri rezervaciji letalske karte in ob prijavah na lete. Med drugim obsegajo ime in priimek potnika, njegov naslov, datum potovanja, načrt potovanja, podatke o vozovnici, kontaktne podatke potovalne agencije, preko katere je bila letalska karta kupljena, številko in vrsto kreditne kartice potnika, številko sedeža, informacije o prtljagi, podatke o izbiri hrane na letu ...
Število podatkov, ki jih za namene izvedbe samega leta, zakonito zbirajo letalske družbe, se med letalskimi družbami razlikuje; njihovo število se lahko giblje tudi okoli 60.
Kdo zdaj zbira te podatke?
PNR podatke od svojih potnikov zbirajo vse letalske družbe, torej tudi družba Adria Airways. Brez teh podatkov namreč ne morejo izvesti rezervacije leta in samega leta. Dilema se pojavi pri vprašanju za zdaj povsem zakonito zbranih osebnih podatkov za nadaljnjo uporabo - za namene organov pregona pri boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem. Ker gre torej za namen, ki se razlikuje od prvotnega (ta je povsem ekonomski), morajo organi pregona za pridobitev in uporabo teh podatkov razpolagati z ločeno pravno podlago. V Sloveniji trenutno takšna pravna podlaga še ne obstaja.
Bodo potniki seznanjeni s tem, kateri podatki bodo namenjeni za potrebe boja proti terorizmu?
Skladno z načeli varstva osebnih podatkov bodo letalski potniki o tem vnaprej obveščeni (npr. v sklopu splošnih pogojev ob nakupu letalske karte).
Ali lahko kakorkoli zavrnejo »sodelovanje«?
Ker bo uporaba v tem primeru temeljila na zakonski podlagi, posameznik ne bo imel pravice zavrniti zbiranja in uporabe svojih podatkov.
Kakšno je stališče slovenskega urada informacijskega pooblaščenca?
Vsako grožnjo varnosti organi pregona hitro izkoristijo kot razlog za še obširnejši nadzor nad posamezniki, saj naj bi s tem zmanjšali možnosti npr. terorističnih napadov. Vendar pa popoln nadzor posameznikov vsekakor ni rešitev in nikakor ne sodi v okvir demokratičnih družb. Kot informacijska pooblaščenka zato že dalj časa opozarjam, da je varnost državljanov seveda treba zagotoviti, vendar pa ne ob prekomernem poseganju v temeljne človekove pravice posameznikov. Treba je najti ustrezno ravnotežje med zagotavljanjem obeh pravic in prepričana sem, da lahko tako ravnotežje s skupnimi močmi tudi dejansko najdemo.
