Nizozemsko čaka »leto kriz«

Nizozemska se bo na čelu EU največ ukvarjala z begunci, na dnevnem redu pa bo še kopica drugih kriz.

čet, 07.01.2016, 08:35; spremenjen: 19:08

Bruselj − Begunska kriza, reševanje schengna, orbanizacija Poljske, nevarnost terorizma, položaj Britanije. To je le nekaj tem, ki bodo zaznamovale polletno nizozemsko predsedovanje Uniji.

Ko je evropska komisija v Amsterdamu opravila tradicionalni obisk ob začetku predsedovanja, so bile očitne vse razsežnosti letošnjega »leta kriz«. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je lani razglasil, da v njegovem mandatu ne bo konca schengna, je ponovil mantro, da mora biti najprej zagotovljeno varovanje zunanje meje Unije. Da bi − kot je predvideno − že v času polletnega nizozemskega predsedstva sprejeli predlog o evropski mejni in obalni straži, naj bi pristojni ministri vsak mesec delali s polno paro.

Unija si je veliko obetala od akcijskega načrta s Turčijo. Predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğan so v zameno za odločnost pri varovanju meje, bitko s tihotapci in zadrževanje migrantov ponudili tri milijarde evrov za pomoč beguncem, vizumsko liberalizacijo in napredek na poti v EU. Koalicija voljnih na čelu z Nemčijo pa bi v primeru ustavitve toka v Grčijo sprejemala begunce neposredno iz Turčije, v katero se je zateklo okoli dva milijona Sircev. A do pravih premikov še ni prišlo, saj se je število ljudi, ki iz Turčije prihajalo v Uniji, znižalo kvečjemu v času slabšega vremena.

Tudi v Amsterdamu glede tega še ni bilo navdušenja. »Vidimo prve spodbudne rezultate, a še zdaleč nismo zadovoljni. Številke ostajajo visoke,« je opozarjal prvi podpredsednik evropske komisije in pogajalec z Ankaro Frans Timmermans. Cilj nizozemskega predsedstva je po besedah premiera Marka Rutteja znatno zajeziti pritok beguncev, pošteno porazdeliti breme med članice in zagotoviti dovolj sprejemnih mest v vsaki od njih. »Ne moremo nadaljevati z enakimi številkami,« je prepričan Nizozemec. A begunci da so zapleteno vprašanje, »ki se ga ne da rešiti čez noč«.

Kljub temu bodo morali pritisniti na plin. Nemčija, denimo, pričakuje, da bodo rešitve glede varovanja zunanje meje in premeščanja beguncev po članicah začele delovati že spomladi. Do sprejetja bolj učinkovitih ukrepov pri nadzoru grške meje v okviru Frontexa sodelujejo sile iz drugih članic. Poleg tega Unija še tava v temi pri iskanju rešitve za premeščanje beguncev po članicah EU. Doslej jih je bilo premeščenih 272, članice so za njih ponudile manj kot 5000 mest. Obe številki sta v primerjavi z načrtovanimi 160.000 premestitvami kot kaplja v morje.

Rutte je sicer »razmeroma optimističen« glede sporazuma z britanskim premierom Davidom Cameronom o reformah EU, ki naj bi ga po načrtih dosegli že februarja. Glede na težavnost materije je rok ambiciozen, zamuda pa ne bi pomenila velikega zapleta. Pragmatična Nizozemska, ki se je v zadnjem desetletju poslovila od velike navdušenosti nad EU, ima na številnih področjih podobna stališča kot Cameron. Priseljevanje iz drugih, bolj siromašnih članic Unije je žgoča tema v obeh državah.

Tudi notranji razvoj na Poljskem je po sprejetju zakonodaje o medijih in ustavnem sodišču kočljiv. Zaradi postavitve javne RTV pod vladni nadzor in omejevanja ustavnih sodnikov je nacional-konservativna vlada v Varšavi tarča čedalje ostrejših kritik. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je v Amsterdamu povedal, da da ne bi be smeli preveč dramatizirati položaja na Poljskem. »Ne 'udrihamo' po Poljski,« je povedal Junckler. Postopek, ki naj ga sprožila evropska komiisje glede ogroženosti pravne države, je po njegovih besedah konstruktiven.

Manevrski prostor predsedstva je na ravni EU razmeroma majhen, še zlasti po uveljavitvi lizbonske pogodbe, s katero je evropski svet dobil stalnega predsednika. Kljub temu mora predsedstvo pri številnih vprašanj na bruseljskem dnevnem redu delovati kot pošten posrednik med 28 članicami z različnimi interesi. V času predsedovanja Nizozemske sta bili, denimo, zakoličeni maastrichtska (1991) in amsterdamska (1997) pogodba. S prvo so bili postavljeni temelji za uvedbo evra, z drugo se je Unija med drugim pripravila na veliko širitev leta 2004.

Povezane novice

Nizozemska se vrača na čelo orkestra
3. december ob 10:00
Nizozemci bodo med predsedovanjem EU hoteli pustiti svoj pečat, trenutne razmere v Uniji namreč ogrožajo tudi njihove interese.
Prijavi sovražni govor