Tiskane izdaje
Berlin – Ne le dolgoletna kanclerka Angela Merkel, nemške socialdemokrate silijo v še eno veliko koalicijo s konservativno unijo CDU/CSU tudi drugi pripadniki evropske levice. Pred odločilnim tednom za novo nemško vlado je predsednik SPD Martin Schulz potrdil, da ga k temu nagovarjata francoski predsednik Emmanuel Macron in grški premier Aleksis Cipras.
»Zaščita države, ki jo je socialdemokracija nekoč priborila delojemalcem in delojemalkam, se lahko prenovi le s pomočjo evropeizirane socialdemokracije, ne pa s samostojno francosko ali nemško akcijo,« je v nedeljski izdaji časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung izjavil Schulz in to verjamejo tudi nekateri drugi voditelji evropske levice.
Grški premier Aleksis Cipras je pozval Schulza, naj »v tej odločilni fazi za Evropo« ne stoji ob strani, sodelovanje socialdemokratov v nemški vladi je po njegovem predpogoj za »nujne progresivne reforme in demokratizacijo Evrope, za socialne pravice in boj proti brezposelnosti med mladimi«. Cipras je priporočil Schulzu, naj ne pozabi, da resnično leva in napredna pozicija ne vsebuje prizadevanj za čim bolj neomadeževano lastno identiteto, predsedniku SPD pa je večkrat telefoniral tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki med drugim predlaga skupnega evrskega finančnega ministra in proračun.
Martin Schulz si želi evropeizirane socialdemokracije. Foto: Axel Schmidt/Reuters
Za dialog s francoskim voditeljem o nadaljnjem razvoju evrskega območja in celotne Evropske unije se odločno zavzema tudi krščanskodemokratska kandidatka za četrti kanclerski mandat Angela Merkel, a v berlinski kanclerski palači sredi vladne krize govorijo tudi o »konstruktivnem zadrževanju«. Gospodarsko krilo CDU gre še dlje, v Macronovih predlogih vidijo nevarnost za dediščino nekdanjega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja.
»Reformni predlogi Emmanuela Macrona streljajo čez cilj,« so ocenili tudi v kölnskemu inštitutu IW, saj bi po njihovem proračun evrskega območja s trajnim združevanjem nacionalnih davčnih dohodkov prinesel tudi napačne politične vzgibe. »Predviden evrski proračun ne bi bil dolgo nedotaknjen in uporabljali ga ne bi le za ublažitev šokov, v najslabšem bi posamezne vlade uporabile sredstva za uveljavljanje svojih proračunskih in gospodarsko-političnih ciljev, na primer za lastno ponovno izvolitev.«
Tudi nemški konservativni politiki obljubljajo Franciji naklonjeno razpravo, a bi po sedanjih poročilih morda privolili v metamorfozo sedanjih reševalnih skladov v evropski monetarni sklad, nikakor pa ne v skupne evrske varščine za bančne depozite, ki bi jih nekateri hoteli tako v Bruslju kot drugih evropskih prestolnicah. Socialdemokrati se vsaj pri evropskih vprašanjih vidijo kot ideološko bližji partnerji Emmanuelu Macronu in pred kongresom stranke v četrtek in petek, ki naj bi odločil o prihodnji usmeritvi, bo prav domnevna nujnost evrskih in evropskih reform eden od najpomembnejših argumentov za morebitno novo veliko koalicijo.
Begunci so veter v jadra AfD
Tudi socialdemokratsko vodstvo bi še najraje vztrajalo pri prvotni odločitvi za opozicijo, če ne bi (socialdemokratski) predsednik države Frank-Walter Steinmeier in politična realnost po propadu pogajanj za »jamajško« koalicijo med CDU/CSU, liberalci in zelenimi svarila pred nevarnostjo političnega vakuuma. Zaradi begunske krize je tega že zapolnila nacionalistična Alternativa za Nemčijo, ki je na kongresu spet dokazala svoj za nemške sredinske stranke nevarni domet.
Medtem ko je policija pred kongresnim centrom v Hannovru z vodnimi topovi obračunavala z demonstranti, so delegati v vodstvo stranke poleg Jörga Meuthna izvolili Alexandra Gaulanda, za nekdanjo predsednico Frauke Petry, ki je izstopila tudi iz AfD, sta oba le marioneti skrajno desnega turinškega prvaka Björna Höckeja. Temu je zaradi izjave, da ima Berlin s spomenikom holokavstu v mestnem središču spomenik sramoti, umetniška pobuda Zentrum für politische Schönheit blizu domače hiše nastavila podobne kamnite gmote ter preplavila območje s tisoči lističev s Höckejevo sliko ob skrajno nacionalističnih tekstih, ki jih pripisujejo prav njemu.
Jörg Meuthen. Foto: Hannibal Hanschke/Reuters
Z geslom »Tvoja dežela. Tvoja prihodnost. Zdaj!« tistim, ki se bodo do konca februarja odločili za prostovoljni odhod, ponuja pomoč pri stanovanjskih stroških v višini do 3000 evrov za družine in 1000 za posameznike. A je po nekaterih poročilih že izginilo neznano kam 30.000 ljudi, ki so jim zavrnili prošnjo za azil in jih nameravali vrniti domov, čeprav na pristojnem ministrstvu ne potrjujejo teh številk. V Afganistan in drugam pa vozijo napol prazna letala za vračanje migrantov, nihče pa ne zna povedati, ali so nesojeni azilanti poniknili v Nemčiji ali pobegnili v druge države.
