Tiskane izdaje
Bruselj – Cilj voditeljev EU je že na papirju: v težavnem geopolitičnem okolju okrepiti sodelovanje na področju zunanje varnosti in obrambe. A konkretne želje in predvsem pot do njihove uresničitve še ostajajo nejasne.
Ne le poslavljanje Britanije kot vodilne vojaške sile, marveč tudi čedalje bolj nestabilno okolje v sosednjih regijah in negotovost glede prihodnje vloge ZDA silita Unijo k obrambnemu povezovanju. To je sicer večna evropska tema. V dolgih desetletjih je prišlo bolj ali manj le do simboličnih skupnih projektov, kakršne so (še nikoli uporabljene) mešane bojne enote. V zadnjih mesecih, po britanski odločitvi za brexit, so začele institucije EU in članice pripravljati dokumente z načrti za krepitev sodelovanje na področju zmogljivosti, poveljevanja, vaj, nabav, razvoja.
Ti načrti so razumljeni kot nov zagon EU po brexitu, ko naj bi Unija obrambo začela obravnavati bolj resno. Italija si želi kar močne evropske sile, ki bi bila uporabljene v operacijah Nata ali Združenih narodov. Francija in Nemčija sta pripravili svoj načrt na šestih straneh. Med drugim predvideva vzpostavitev skupnega vojaškega poveljstva, predvidoma v Bruslju, ki bi ga uporabljali za vodenje operacij v tujini. Unija vodi operacije, kakršne so usposabljanje v Maliju, Eufor v BiH ali Sophia – nadzor morja pred libijsko obalo.
Skupen predlog
»Skrajni čas je, da okrepimo solidarnost in evropske obrambne zmogljivosti za učinkovitejšo zaščito državljanov in meja Evrope,« sta v skupnem predlogu razvoja obrambnega sodelovanja zapisala nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen in njen francoski kolega Jean-Yves Le Drian. Tudi v Italiji si želijo strukture, ki bi lahko bile odzivnejše in bi s skupnim poveljstvom laže zagotavljale upravljanje s krizami. Ne izključuje se, da bi se v skladu z lizbonsko pogodbo za stalno poglobljeno sodelovanje odločila zgolj skupina članic.
Obrambni ministri EU so se razmisleka o smereh razvoja evropske obrambe lotili na neuradnem zasedanju v Bratislavi. Zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini je opozorila, da partnerji pričakujejo od Evrope, da prevzema več odgovornosti. To, kar je na mizi, naj ne bi bili načrti za skupno armado EU, ampak le izkoriščanje prostora, ki ga že dopušča lizbonska pogodba. Kritiki vidijo v načrtih po močnejši obrambi odvečno podvajanje struktur in birokracije namesto krepitve vsebinskega napredka v sodelovanja EU z Natom.
Za poglabljanje sodelovanja so se, denimo, zavzeli voditelji članic Nata julija na vrhu v Varšavi. Poleg tega so pozvali k učinkovitejši rabi virov. »Potrebujemo močno Evropo. Vse, kar krepi Evropo, krepi Nato,« je v Bratislavi zagotavljala nemška ministrica von der Leynova. Nemško-francoski načrt ob oblikovanju skupnega poveljstva predvideva še evropski proračun za vojaške raziskave, razvoj strateških transportnih zmogljivosti na evropski ravni, boljšo izmenjavo satelitskih slik, skupno usposabljanje častnikov za spodbujanje evropskega duha med njimi …
Zidanje gradov v oblakih
Številke pogosto kažejo, da so veliki načrti bliže zidanju gradov v oblakih kot uresničljivim ciljem. Evropske države so v zadnjih letih in desetletjih skrčile obrambne izdatke na minimum in oklevajo pri njihovem zviševanju. Tudi bogata Nemčija bo morala najprej veliko denarja nameniti za posodabljanje armade. Z 200 milijardami evrov, kolikor članice porabijo na leto, ne naredijo veliko, saj vsaka članica solira. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je izračunal, da odsotnost sodelovanja stane od 25 do 100 milijard evrov na leto.
V Natu, vsaj uradno, na načrte EU ne gledajo z nezadovoljstvom. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je v Bratislavi opozarjal, da močna evropska obramba ni v nasprotju z močnim Natom, saj da se medsebojno krepita. Kljub temu je Stoltenberg članicam Unije le nalil nekaj čistega vina glede njihovih ambicij. Ob upoštevanju slovesa Britanije kar 80 odstotkov Natovih izdatkov za obrambo prihaja iz držav, ki niso članice EU; tudi tri od štirih bataljonov, ki bodo nameščeni na vzhodu Evrope za odvračanje Rusije ne bodo vodile članice Unije.
Najbolj vznemirjeni so v Londonu, ki je doslej vedno blokiral poglabljanje obrambnega sodelovanja v okviru EU. To bodo očitno nadaljevali, dokler še bodo člani. Britanski obrambni minister Michael Fallon je v Bratislavi naznanil, da bodo nadaljevali nasprotovanje armadi EU ali njenemu poveljstvu, ki bi spodkopavala Nato. »Strinjamo se, da mora EU narediti več na področju terorizma in migracij. A spodkopavanje Nata ali podvajanje je napačna pot,« je povedal. Britanija – evropska država z največjim obrambnim proračunom – naj bi po brexitu ostala zavezana varnosti EU.
