Tiskane izdaje
Zagreb – Najmlajša članica EU utegne biti kaznovana, ker še ni prenesla direktive o energetski učinkovitosti v svoj pravni red. Evropska komisija je Hrvaško že opozorila na to, ji sploh še ni odgovorila na vprašanje, zakaj tega še ni storila.
Direktiva o energetski učinkovitosti – mimogrede, zaradi neuresničevanja tudi Slovenija že plačuje kazen – je začela veljati decembra leta 2012, Hrvaška pa bi jo morala prenesti v svoj pravni red najpozneje do letošnjega 5. junija. Tega ni storila, zato je evropska komisija na hrvaško vlado naslovila pismo.
Kot je za zagrebški Večernji list povedala Nicole Bockstaller, ki v komisiji skrbi za odnose z javnostjo v t. i. energetskem segmentu, hrvaška vlada komisiji ni odgovorila, zaradi česar je iz Bruslja v Zagreb prišlo še eno pismo. Tokrat v ostrejšem tonu, v njem pa komisija pravzaprav opozarja Hrvaško, da bi utegnila biti kaznovana (kazen bi lahko znašala do 1,8 milijona evrov, kar pa bi bil za obubožani hrvaški proračun hud udarec), in sicer zaradi nespoštovanja procedure.
Hrvaška javnost primer ocenjuje kot »kiks«, zagrebški časnik Večernji list pa je zapisal, da gre »še za eno nespretnost v nizu nespretnosti v odnosu med Hrvaško in EU«.
Iz hrvaške vlade se kaj veliko na omenjeni kiks niso odzivali, le ministrica, pod katero sodi energetska učinkovitost, Anka Mrak Tarataš je v eni od izjav navrgla, da bo zakon oziroma direktiva zelo kmalu prenesena v hrvaški pravni red.
Upravljanje zračnega prostora
Hrvaška je bila v julijskem paketu odločitev evropske komisije o kršitvah zoper države članice, ki niso ustrezno izpolnile svojih obveznosti v skladu s pravom EU, omenjena tudi v primeru zahteve po »odločnem napredku pri skupnem upravljanju zračnega prostora«.
Komisija je namreč na Avstrijo, Bolgarijo, Hrvaško, Ciper, Češko, Grčijo, Madžarsko, Irsko, Italijo, Litvo, Malto, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Slovenijo, Španijo in Združeno kraljestvo – ki so članice šestih različnih funkcionalnih blokov zračnega prostora – naslovila uradni opomin, naj izboljšajo skupni zračni prostor tako, da bo temeljil na tokovih letalskega prometa in ne na državnih mejah. Funkcionalni bloki zračnega prometa so ključni za učinkovitejše in cenejše letalstvo v Evropi, ki manj onesnažuje okolje.
Ob 2,5 milijona evrov
Pred dobrim mesecem je Hrvaška izgubila še eno v nizu tožb oz. sporov, ki jih zoper državo vodijo njeni državljani pred evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Po najnovejših uradno dostopnih podatkih je Hrvaška od 1. julija lani do zdaj izgubila že 25 tožb, država pa je oziroma bo morala tožnikom izplačati skoraj 151.000 evrov nadomestil in stroškov postopkov.
Nekateri podatki kažejo, da je Hrvaška po številu vloženih tožb na sodišču za človekove pravice (glede na število prebivalcev) na tretjem mestu, od leta 2001 do zdaj pa so izgubljeni primeri stali državo nekaj več 2,5 milijona evrov.
Ni zanemarljivo niti dejstvo, da se je število vloženih tožb hrvaških državljanov na ESČP v Strasbourgu leta 2012 v primerjavi z letom 2011 povečalo za 45 odstotkov, lani pa za 78 odstotkov.
Analitiki so si enotni, da gre za precejšnjo številko, navsezadnje pa je na kršitve prav na področju človekovih pravic v letnem poročilu opozorila tudi hrvaška družbena pravobranilka Lora Vidović. V njem je omenila, da je bilo lani vloženih kar 3000 pritožb zaradi nespoštovanja človekovih pravic. »Opažamo precejšnjo izgubljenost državljanov v odnosu do države,« je še zapisala pravobranilka v poročilu o »stanju duha« na Hrvaškem.
Najmlajšo članico EU so v svojem poročilu o razmerah glede človekovih pravic omenile tudi Združene države Amerike. Te so dale vedeti, da se še vedno dogaja nasilje nad etničnimi manjšinami (najbolj nad Romi in Srbi) pa tudi zoper pripadnike populacije LGBT. V poročilu so ošvrknili tudi počasnost hrvaških sodišč, nerešenost zahtev za vračilo v drugi svetovni vojni in domovinski vojni odvzete lastnine in trgovino z ljudmi.
