Tiskane izdaje
Strasbourg, Beograd - Evropski poslanci so danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z dvigom rok sprejeli resolucijo, v kateri kritizirajo nedavno začasno izpustitev vodje srbskih radikalcev Vojislava Šešlja iz haaškega pripora. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju Jugoslavije pozivajo, naj ponovno preveri, ali so pogoji za izpustitev Šešlja še izpolnjeni, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Politike v Beogradu poslanci v resoluciji pozivajo, naj javno obsodijo Šešljev »sovražni govor in vojno retoriko« ter njegova prizadevanja, da bi Srbija, ki je kandidatka za članstvo v EU, zavila s »poti v Evropo«.
V Evropskem parlamentu so namreč zaskrbljeni zaradi »odsotnosti ustrezne politične reakcije in legalnega odgovora srbskih oblasti na Šešljevo ravnanje, ki spodkopava zaupanje žrtev v sodni postopek«. Pristojni srbski organi bi morali med drugim preučiti, ali Šešelj krši srbsko zakonodajo, ki prepoveduje sovražni govor, diskriminacijo in vzpodbujanje k nasilju.
Haaško sodišče in tožilstvo resolucija medtem poziva, naj znova preučita, ali so glede na nove okoliščine še vedno izpolnjeni pogoji za začasno izpustitev Šešlja. Kot opozarja, različni standardi, ki jih uporabljajo pri odločanju o začasnih izpustitvah, ne pripomorejo k doseganju zastavljenih ciljev sodišča.
Šešelj ponosen
Resolucijo Evropskega parlamenta je še pred njenim sprejetjem komentiral sam Šešelj, ki je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug dejal, da je nanjo zelo ponosen, še bolj kot na sredino deklaracijo hrvaškega sabora. Ponovil je, da ga bodo morale srbske oblasti v Haag vrniti s silo, saj se morebitnemu pozivu sodišča, da naj se vrne v pripor, ne bo prostovoljno odzval. Glede tega, da naj bi kršil pogoje izpusta, pa je zatrdil, da mu haaško sodišče ni postavilo nobenih omejitev.
Kot poroča STA, je v razpravi pred glasovanjem o resoluciji velika večina evropskih poslancev obsodila Šešljevo vedenje, niso pa se vsi strinjali z resolucijo. Nekateri so tudi postavljali pod vprašaj objektivnost haaškega sodišča.
Edini, ki je v razpravi Šešlja branil, ga označil kot političnega nasprotnika in ga naslavljal z »doktorjem«, je bil po pisanju hrvaške tiskovne agencije Hina evropski poslanec iz vrst grške neonacistične Zlate zore Georgios Epitideios.
Evropski poslanec iz Slovenije Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem) resolucije ni le podprl tako v razpravi kot na glasovanju, ampak se je pod njo tudi podpisal. Kot je poudaril danes v Strasbourgu, je ta podpis »predvsem podpora tistim, ki se v Srbiji borijo za to, da bo njihova družba odprta, tolerantna, moderna in demokratična«.
Obenem je poudaril, da resolucije ni podpisal, ker bi želel s tem soditi o Šešljevi odgovornosti za vojne zločine, saj je to naloga haaškega sodišča. Podpisal je tudi ni z namenom, ker bi želel Srbiji in njenemu vodstvu deliti lekcije.
Vendar pa dejstvo, da je nedolžen, dokler se mu ne dokaže krivda za vojne zločine, Šešlju ne daje pravice, da širi laži in sovraštvo, ki lahko povzroči novo nasilje in napetosti. Takšen govor je treba obsoditi, tudi tukaj v Evropskem parlamentu, je opozoril Šoltes.
Vajgl: Odločitev sodišča ni bila ravno briljantna
Tudi Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) je na plenarnem zasedanju opozoril, da Šešelj - ki je na območju nekdanje Jugoslavije metafora za vojne zločine, najhujše situacije, ki so se dogajale na tem območju - ne bi smel dobiti toliko priložnosti, da razglaša svoje nesprejemljive ideje.
Kot je dejal, odločitev haaškega sodišča ni bila »ravno briljantna, ampak zgrešena«. Srbske oblasti so se sicer ogradile od vrnitve Šešlja, a Vajgl jih je pozval, naj mu stopijo na prste v okviru pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo.
Odločno proti resoluciji je nastopila evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) - tako kot tudi Slovak Eduard Kukan iz Evropske ljudske stranke (EPP), ki vodi delegacijo Evropskega parlamenta za Srbijo.
Kot je izpostavil Kukan, povsem razume »zlo« vojne retorike in sovražnega govora, še posebej na Zahodnem Balkanu, in se bo vedno boril za spravo in mir. A čeprav so Šešljevi nastopi v nasprotju s tem, parlament s svojim odzivom po njegovem ne bi smel ustvarjati dodatne napetosti in namenjati človeku, obtoženemu vojnih zločinov, prevelike pozornosti.
Fajonova je podobno spomnila, da velikokrat opozarja na nevarnosti sovražnega govora, radikalizma in nacionalizma ter da si bo vedno prizadevala za obsodbo tistih, »ki z manipulacijo in z vojno povezano retoriko želijo uresničiti politične cilje«, a vendar je kolege pozvala k »previdnosti in politični modrosti« glede resolucije.
»Menim, da je sprejetje resolucije dolivanje olja na ogenj, ki je ta hip popolnoma nepotrebno, še več, nezaželeno. Jasno je, da gre za politične provokacije, ki jih želimo v Evropskem parlamentu spregledati, ne pa se nanj odzvati,« je dejala in obenem posvarila, da Evropski parlament ne sme biti izkoriščen kot »poligon za reševanje ali promocijo notranjepolitičnih tematik«.
