Tiskane izdaje
Krynica - Zaradi držav, kot sta Poljska in Madžarska, je nekdanja evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding zahtevala evropsko listino temeljnih pravic. »Naša skupna prihodnost je na kocki,« se je luksemburška evropska parlamentarka sklicevala na vrednote solidarnosti, človekovih pravic, demokracije in pravne države. Tudi na 27. gospodarskem forumu v poljski Krynici so govorili o vrednotah, a z drugačnimi poudarki.
»Vzhodni Davos« v gorskem zdraviliškem mestu nedaleč od poljske meje s Slovaško je tudi letos privabil paleto politikov in strokovnjakov, med njimi poljsko premierko Beato Szydło iz konservativno-nacionalistične stranke Zakon in pravičnost. Ta je med najpomembnejše vrednote prištela pomoč družinam, in res po vrsti ukrepov, med njimi višjimi otroškimi dodatki, v poljskih družinah letos zaznavajo rekordno število tretjih otrok. Premierka je prepričana, da vlaganje v otroke ne bo prineslo le večje davčne bere, ampak še marsikaj drugega. Med vrsticami je zavrnila tudi kritike z evropskega zahoda, da vzhodnoevropske države ne sprejemajo dovolj beguncev. »Če je nekaj v interesu ene države, moramo vsi slediti, če isto pričakuje Poljska, je obtožena pomanjkanja solidarnosti.« Evropa je bila po njenem zgrajena na krščanskih vrednotah in močnejše države morajo spoštovati takšno prepričanje drugih.
Neimenovana država bi lahko bila Nemčija, ki so ji številne vzhodnoevropske države očitale odpiranje meja migrantom brez dogovora z drugimi, nekaterim je trn v peti tudi zavzemanje za ruski plinovod pod Baltskim morjem. Nekdanji ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je med temeljnimi evropskimi vrednotami navedel še pravico do življenja, varnosti in ozemeljske nedotakljivosti. Na teh je po njegovem temeljila zahodna Evropa v času po drugi svetovni vojni, po letu 1992 pa je to prenehala kljub Rusiji, ki jo tudi Juščenko obtožuje agresivnosti do nekaterih sosednjih držav z njegovo na čelu. Ta država proda veliko večino lastne energije v zahodno Evropo in si s tem denarjem kupuje vojaško moč.
Zakoni tudi razpadajo
»Če to ni politika, kot pravijo v zahodni Evropi, kaj pa je?« Na razpravi v Krynici o interesih in vrednotah je različno razumevanje teh poskusil približati direktor ameriškega raziskovalnega centra Pew za globalne zadeve, gospodarstvo in zunanjo politiko Bruce Stokes. Čeprav si politični in ideološki poli tudi v ZDA nasprotujejo, je večina sčasoma sprejela dejstvo, da zakoni razpadajo in da so med nami homoseksualni ljudje. »Naše vrednote se lahko spreminjajo.« A tudi on je ugotovil, da je ritem sodobnega življenja čedalje hitrejši, globalizacija pa ne prinaša le hitrih gospodarskih sprememb, ampak tudi tehnološke, pa še vse več različnosti ter prelome v delih življenja, ki so ljudem doslej dajali občutek stabilnosti. Politika se mora soočiti s tem, če ne, bodo ljudje verjeli populistom, ki obljubljajo hitre in lahke rešitve, je prepričan ameriški strokovnjak.
O različnih delitvah v Evropi so razpravljali tudi na drugih panelih, med njimi na razpravi o Evropi po britanskem izstopu iz EU. »Brexit ni odločitev, je čustvo, treba bo paziti, kako se bo razvijalo,« je poudaril francoski parlamentarec Frédéric Petit, nekdanji poljski premier Leszek Miller pa je dejal, da bo položaj Poljske šibkejši že zato, ker se bosta v weimarskem trikotniku Nemčija in Francija zavzemali za večjo integracijo, Varšava pa ne.
Drugi razpravljavci so opozorili, da ima Evropa že zdaj več ravni združevanja, od skupne evropske valute do schengenskega območja, in se bo to dogajalo tudi v prihodnosti, različno integrirane države pa lahko najdejo vrsto skupnih interesov, na primer pri energiji. »Evropski načrt skupnih energetskih investicij ni kazen, ampak pobuda, vključile se bodo lahko vse države,« je poudaril francoski politik.
Povezovanje zaradi krčenja
Možnosti sodelovanja vseh pri hitrejših integracijah je omenil tudi nemški veleposlanik na Poljskem Rolf Nikel, za katerega je bil brexit budnica, čeprav so se po njem populistične tendence v številnih evropskih državah zmanjšale. A se Evropa v primerjavi v drugimi velesilami krči in mora zaradi izzivov, kot so priseljevanje, terorizem in rusko obnašanje na vzhodu celine, vse bolj držati skupaj. Državni sekretar za Evropsko unijo v uradu madžarskega premiera Szabolcs Takács je na to odgovoril, da je središče Evrope zelo stabilno, brexit pa naj bi bil odgovor na krize, na katere se Evropa dolgo ni odzvala, med njimi na migracije ali brezposelnost med mladimi.
Dodal je, da so tudi Madžari še naprej zelo naklonjeni EU. Dobro se spomnijo, kako so morali dolge ure čakati na mejah in kako mladi niso imeli na voljo programov za študij v drugih evropskih državah. Zanda Kalniņa-Lukaševica z latvijskega zunanjega ministrstva je poudarila, da vsaj baltske države spoštujejo obveznosti, kar zadeva migracije in varovanje meja, solidarnosti pa ne moremo zavračati pri priseljevanju in jo zahtevati pri denarju iz kohezijskih skladov.
Eden od programov, ki razdvajajo Evropo, je skupna evropska valuta in v Krynici so se vroče prepirali tudi o tem. »Evro se je pokazal za valuto in Slovenija je izpolnila vse kriterije za vstop v evrsko območje,« je za našo državo ocenil predsednik komisije za nadzor javnih financ v slovenskem državnem zboru Andrej Šircelj, ki se je prav tako udeležil gospodarskega foruma. »Zagotavlja določeno stabilnost in transparentnost pri prikazovanju cen, plač in kapitala. Temeljni problem, povezan z evrom, je bančni sistem. Evra ne moremo kriviti za finančno in bančno krizo v Sloveniji, ta bi prišla ne glede na to, katero valuto bi imeli, vzrok je bilo slabo delovanje bank, dajanje slabih posojil. Pomanjkljivost evropskega finančnega sistema je bila, da ECB ni imela zadostnega nadzora nad bankami. To se je kasneje spremenilo.«
Pa se je spremenilo dovolj? »Kmalu se bo videlo, ali ECB prek nacionalnih bank dejansko zadosti in dovolj kakovostno nadzoruje bančni sistem v Evropi. Za Slovenijo upam, da ga.« Državljani že težko samo pomislimo, da bi morali ob prestopih številnih evropskih meja menjati valuto, je poudaril, na evro smo se hitro navadili.
