Tiskane izdaje
Evropska unija je Grčijo uradno pozvala, naj odpravi pomanjkljivosti v nadzoru svoje meje − s tem pa zunanje meje EU − in vzpostavi nadzor nad navalom prebežnikov, ki prihajajo v državo, sicer ji grozi vzpostavitev nadzora na mejah s preostalimi članicami schengenskega območja prostega pretoka ljudi.
Kot smo že poročali, so strokovnjaki evropske komisije konec januarja ocenili, da so Atene med krizo s prebežniki resno zanemarile obveznosti na zunanji meji Unije. Ugotovitev je morala potrditi večina članic Unije, komisija pa je nato pripravila priporočila za ukrepanje Grčije oziroma krepitev nadzora na grških mejah s Turčijo.
Grčija mora v mesecu dni pripraviti akcijski načrt, v treh mesecih pa uvesti 50 priporočil za ostrejši nadzor na mejah. Če Atene priporočil ne bodo upoštevale, bi Bruselj lahko predlagal uporabo 26. člena schengenskega zakonika, ki dopušča članicam, da podaljšajo nadzor na notranjih schengenskih mejah za šest mesecev. Dopuščena so še tri podaljšanja za enako dolgo obdobje. To velja za ukrep v skrajni sili, s katerim naj bi zavarovali skupne interese območja z evrom.
Zaradi posebnega geografskega položaja Grčije, ki je nekakšen schengenski otok, saj nima kopenske meje z nobeno drugo članico območja brez mejnega nadzora, bi bila njena de facto izločitev iz schengna sicer brez večjih konkretnih posledic v praksi. Uveden bi bil, denimo nadzor potnikov na letalskih letih ali na potovanjih z ladjami. Večje posledice uporabe 26. člena bi bile znotraj schengenskega jedra, saj bi druge članice, še lahko izvajale nadzor na notranjih schegenskih mejah, denimo Avstrija na meji s Slovenijo, še do dve leti.
