Evropski vzhod in krušenje demokracije

Protidemokratična revolucija na Poljskem se ujema s trendi Madžarske, Vzhod je vsebolj homogen

Wed, 13.01.2016, 09:00

Vlada v Varšavi zaostruje politični nadzor nad mediji in sodstvom, Evropa se zgraža, toda vzhodnoevropska fronta je videti enovita. Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška imajo sorodna stališča, ni velikih razlik med sovražnostjo do priseljencev in beguncev kakega Orbána ali Kaczyńskega.

Vrstijo se demonstracije v številnih poljskih mestih, množijo se kritike v Bruslju in državah članicah EU, zaostrili so se odnosi med Poljsko in evropskimi prestolnicami. Več in več je ostrih ocen o demokraturi na Poljskem.

Odkar je jeseni premočno zmagala konservativna stranka Pravo in pravica, ki ima v parlamentu absolutno večino, se nizajo kritike o tveganju za poljsko demokracijo. Zmagovalni tabor je nemudoma začel s programom vpeljave radikalnih sprememb, ki kršijo demokratična pravila, najbolj referenčni časnik v državi Gazeta Wyborcza je že minuli mesec problematiziral ustavno krizo na Poljskem. Enega še posebno alarmantnih odzivov ta čas je prispeval Timothy Garton Ash, praviloma zelo naklonjen Poljski.

Dvigniti glas

Britanski zgodovinar v Guardianu piše, da je poljska demokracija v nadvse neugodnem položaju: »Poljska je ključna sila v postkomunistični srednji Evropi, potem ko je bila pred kratkim izvoljena vladajoča garnitura, je zdaj v nevarnosti, da postane zoožena na neliberalno demokracijo. Temelji demokracije, ki je še venomer mlada, na primer ustavno sodišče in javni mediji, so ogroženi.« Garton Ash komentira, da je stranka Pravo in pravica, ki jo vodi Jaroslaw Kaczyński, izpeljala dobesedno »politični blitzkrieg« in poskuša preoblikovati politični sistem. Predsednika republike Andrzeja Dudo, ki je pravkar podpisal zakon o političnem nadzoru vlade nad državnimi mediji, je obtožil, da je lutka; pri čemer je docela postanskega pomena, ali se šef države ne strinja najbolj z idejami vodilne stranke.

Imenovanega skrbi predvsem zamenjava pravil demokratične igre, prepričan je, da nikakor nista dovolj reagiranje Bruslja in Nemčije. Na bolj in bolj avtoritarno Poljsko bi morale izvajati pritisk preostale članice Evropske unije.

Lech Walensa, ki je bil pred 26 leti zaradi vloge pri padcu komunistične vladavine nacionalni heroj, ima zdaj na Poljskem komajda kaj moči, zunaj meja pa je njegova beseda še odmevna. Nedavno je ostro obtožil zdajšnjo oblast: »Ta vlada deluje proti Poljski, proti njenim dosežkom, svobodi in demokraciji, če niti ne govorimo o tem, da nas smešijo pred celotnim svetom ... Zdaj me je sram, če potujem v tujino«. To so bile kritike, izrečene za radijsko postajo, ki je v zasebni lasti, ker ga poljska javna televizija in radio ne vabita več v svoj program. Za vlado v Varšavi, in ta v celoti obvladuje javne medije, torej štiri teve programe in dvesto radijskih programov, je Walensa pač sovražnik.

Neliberalne demokracije

Vtis je, da Evropska unija stopa previdno, noče pretirano zaostrovati odnosov. Vznemirjenje zaradi stanja poljske demokracije je precejšnje, a nič manjše ni bilo, ko je tonila Orbánova Madžarska. Pa vendar Evropska unija ni naredila tako rekoč ni, ko se je madžarska politična krajina pretekla leta vztrajno in sistematično preoblikovala.

Bruslju se je nemara zdela bistveno manjši problem od 40-milijonske Poljske, in vendar se v zametkih ni odzvala ustrezno. Predsednik vlade v Budimpešti Viktor Orbán je koncipiral »neliberalno demokracijo«, v svojem govoru (Băile Tuşnad v Romuniji, julija 2014) je razložil stremljenje režima k temu, da sistematično prevzame nadzor nad vsemi institucijami, ki bi lahko zamejile moč vlade. Za zgled je postavil države, kakršne so Rusija in Kitajska oziroma Turčija in Singapur, ker da zahodne demokracije v prihajajočih desetletjih verjetno ne bodo sposobne ohranjati globalne konkurenčnosti, v kolikor se ne bodo zmožne prilagoditi. V teh konturah »nove madžarske države«, utemeljene na »drugačnem, posebnem, nacionalnem« pristopu, je prepoznati tudi aktualna poljska hotenja.

Po več kot desetih let članstva v Evropski uniji in Natu, četrt stoletja od padca berlinskega zidu, Evropa osuplo gleda krepitev avtoritarnih držav na vzhodu kontinenta. Zdi se, da so politiki neliberalnega tipa vsem kritikam in vsem moralističnim zgražanjem navkljub vedno močnejši.

Regionalno sodelovanje

Napredovanje nacionalkonservativizma v regiji je zlovešče znamenje. Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška tvorijo višegrajsko skupino (V4), zdaj postajajo še bolj enovita združba.

Vse odkar je stranka Pravo in pravica oktobra zmagala na parlamentarnih volitvah, je Poljska pomaknila pogled k Britaniji, Združenim državam in regionalnemu zavezništvu znotraj višegrajske četverice, s katero deli evroskeptične poglede. Države nekdanjega sovjetskega bloka nasprotujejo nemški politiki odprtih vrat do migracij in prizadevanjem za prerazporeditev beguncev v osemindvajseterici. Madžarski premier Viktor Orban, ki je že dlje deležen evropskih kritik zaradi podobnih ustavnih sprememb oziroma spreminjanja medijskih zakonov, je že napovedal veto na vsakršen poskus sankcij zoper Poljsko.

Prijavi sovražni govor