Evropsko-turški bazar človeških duš

Dogovor med Evropsko unijo in Turčijo, ki med drugim predvideva množično vračanje beguncev in migrantov iz Grčije v Turčijo in ob šestih milijardah evrov pomoči še številne politične koncesije, bo »na terenu« zelo težko uresničljiv, hkrati pa ima tudi številne pravne pomanjkljivosti.

Makedonsko-grška meja pri Gevgeliji je zaprta. Grške oblasti so že začele ustavljati avtobuse z begunci in migranti, ki iz Pireja in Kavale vozijo proti Idomeniju na makedonski meji. V prihodnjih dneh bo morala grška policija po navodilih iz Bruslja v celoti izprazniti območje ob meji in ljudi pripeljati v namestitvene centre po vsej državi, kjer je mogoče namestiti največ 70.000 ljudi. Okoli 14.000 beguncev in migrantov v improviziranem begunskem taborišču na grški strani meje kljub temu še vedno čaka na evropsko milost; na ponovno odprtje meja. A milosti ne bo. Evropska unija se je – s Slovenijo na čelu – odločila dokončno zapreti tako imenovano balkansko pot in ljudi izročiti v roke političnim manipulantom, tihotapcem in vojnim zločincem. Da je balkanska begunska pot dejansko že zaprta, je bilo včeraj mogoče čutiti v prav vseh državah, ki se nahajajo na njej. V zadnjih dneh se je precej zmanjšalo tudi število beguncev in migrantov, ki iz turških obal plujejo na grške otoke. V ponedeljek je na grških otokih pristalo le 728 ljudi. Februarja jih je vsak dan iz Turčije v Grčijo v povprečju prišlo okoli 2500, lani jeseni pa tudi 8000.

Begunci kot pogajalsko orodje

Že dan po tem, ko sta se Bruselj in Ankara na moderni politični tržnici dogovorila o bogato plačanem »podizvajalskem« poslu, so iz po navadi pasivnega in ne najbolj odzivnega Visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih (UNHCR) sporočili, da je dogovor nezakonit in pomanjkljiv. Še posebej v delu, ki predvideva množično (več deset tisoč) vračanje beguncev in migrantov iz Grčije v Turčijo. V »zameno« za enega vrnjenega begunca, bo Evropska unija v nenavadni matematični operaciji neposredno iz Turčije prav tako sprejela enega begunca. »Kolektivni izgon tujcev prepoveduje evropska konvencija o človekovih pravicah. Dogovor o vrnitvi tujcev v tretjo državo ni konsistenten ne z evropskim ne z mednarodnim pravom,« je včeraj sporočil Vincent Cochetel, predstavnik UNHCR. Prosilci za azil morajo biti obravnavani induvidualno, in ne kolektivno, hkrati pa ima Turčija, ki za begunce ni ravno varna država, v bližnji prihodnosti pa se bodo razmere v državi zagotovo še zaostrile, z nekaterimi državami podpisane dogovore o deportaciji njihovih državljanov – denimo z Afganistanom. To bi utegnilo ogroziti življenje več tisoč ljudi, ki so izpod Hindukuša krenili čez Iran in Turčijo ter zbežali proti Evropski uniji.

Evropsko-turški načrt, ki močno spominja na brutalno avstralsko ravnanje s priseljenci iz Azije, ni razjezil le humanitarnih delavcev, aktivistov in ljudi, ki so še pripravljeni pomagati tisočim soljudem, ki bežijo iz vojn. Na dogovor, ki pomeni nepreklicno konec evropskih vrednot in človeško tragedijo spreminja v veletržnico, so se odzvali tudi iz številnih organizacij, ki se borijo za človekove pravice. »Evropski voditelji so povsem izgubil stik z resničnostjo,« so sporočili Zdravniki brez meja (MSF), organizacija Human Rights Watch pa je Bruselj in Ankaro obtožila, da begunce uporabljata za pogajalsko orodje. »Zelo žalosten dan je in to je zelo žalosten dogovor. Praznujejo ga ljudje, ki plešejo na grobovih begunske zaščite,« je bil včeraj oster John Dalhuisen, evropski direktor Amnesty International.

Nobenega dvoma ni, da bodo zaradi evropsko-turškega dogovora kmalu zacvetele nove tihotapske poti, obupani ljudje pa bodo v begu pred vojnami prisiljeni v še večja tveganja kot doslej. O tem je prepričan tudi Eugenio Ambrosi iz Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Ideja o mejnih kontrolah in varnostnih preverjanjih je po njegovem mnenju mit, popolno zaprtje evropskih zunanjih meja ter vračanje vseh ilegalnih migrantov v Turčijo pa bo, kot napoveduje, le okrepilo kriminalne skupine in begunce porinilo v roke Islamske države. »Ti ljudje bežijo za svoja življenja. Ograje jih ne bodo zaustavile,« dodaja Ambrosi.